'Dokazal sem, da sem pri svojih letih še vedno sposoben marsičesa'

Igralec Jason Segel je na začetku meseca ponosno predstavil serijo Dispatches from Elsewhere, v kateri je poleg tega, da igra v glavni vlogi, sedel tudi na stolček režiserja. Težko pričakovano serijo primerjajo s filmoma Večno sonce brezmadežnega uma in Amelie, s svojim globokim pomenom, osebno zgodbo, ki je podana na gledljiv realističen način, pa bi se lahko izkazala za nekaj edinstvenega. Govori o skupini ljudi, ki so združeni v socialnem eksperimentu, ki je hkrati igra in življenjska lekcija. Temelji na resničnih dogodkih pred približno 12 leti, ki so prikazani tudi v dokumentarcu iz leta 2013 z naslovom The Institute. 

Segel je stopil v čevlje nepopustljivega računalniškega programerja, del njegove skupine, ki je v resnici skrivnostna korporacija, pa sta tudi Sally Field in André Benjamin. Celotno igro vodi pripovedovalec Richard E. Grant. 

Sprva je znani igralec, ki je nastopil tudi v seriji Kako sem spoznal vajino mamo, želel narediti film s podobno zgodbo. "Nikakor se ni zgodba zaokrožila. Fikcijo je težko uskladiti s pripovedovalcem, ki mora imeti tudi zadnjo besedo, da je zgodba zaključena," je dejal o svojih pomislekih in se nato določil za daljše ‘potovanje' skozi vse epizode. 

V intervjuju za revijo Rolling Stone je priznal, da je ob vsem tem bolje spoznal tudi samega sebe: "Dokazal sem, da sem pri svojih letih še vedno sposoben marsičesa. Sposoben sem ustvariti nekaj iz nič. To je nekaj najbolj čudovitega. Ne pričakujem, da bodo vsi vzljubili serijo, morda sploh ne bo nikomur všeč. Vseeno upam, da bodo ljudje razumeli smisel serije, tako kot ga razumem jaz."

V seriji se je dotaknil tudi nekaterih stvari, s katerimi se soočamo v vsakdanjem času: "Živimo v času, ko se vsi bojijo norčevanja, vsi se bojijo, da jim bodo rekli, da so neumni, in da ne smete zaupati nikomur, ker nekdo poskuša uničiti vaše sanje."