Film/TV

Dokumentarec o nasvetih dalajlame: 'Bil je jasen, ostrega uma in odprtega srca'

Ljubljana, 05. 09. 2025 20.42 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

"Želim si, da bi gledalci dvorano zapustili polni miru in optimizma," so besede, s katerimi je slovensko premiero filma Modrost sreče pospremil švicarski režiser Philip Delaquis. Gre za dokumentarec, v katerem sloviti dalajlama deli številne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče. Tik pred začetkom projekcije je občinstvo v kratkem posnetku nagovoril tudi zvezdniški producent filma Richard Gere.

V Kinodvoru so premierno predvajali film Modrost sreče, v katerem dalajlama deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in spopadanju z izzivi 21. stoletja. Kot ključno izpostavi vadbo uma, kot glavno težavo pa egocentričen pogled na svet. Ob robu projekcije je o filmu spregovoril eden od režiserjev Philip Delaquis. "Richard Gere je star 75 let, ima dva majhna otroka in ogromno energije, ogromno nam je pomagal s svojim znanjem o budizmu in ustvarjanju filma, veliko pa pomaga tudi pri širjenju glasu o filmu," je dejal.

"Meditacija je dobra, druženje z ljudmi, pozornost do ljudi in živali, imeti premišljeno in veselo življenje, vse to zelo pomaga," je povedal. Kljub temu so filmsko ekipo pred začetkom prvega snemalnega dne opozorili, da 90-letni modrec ni najbolje razpoložen. "A ko je pristopil, se je začel šaliti, tonskega mojstra je cukal za brado, z vsemi se je zabaval, hkrati pa je bil zelo zbran, takoj je razumel, kaj želimo. Bil je zelo jasen, ostrega uma, odprtega srca in zabaven. Izpolnil je vsa naša pričakovanja," je še povedal Delaquis.

'Uničujoča dejanja izvirajo iz uničujočih čustev'

Dalajlama, tibetanski duhovni vodja in dobitnik Nobelove nagrade za mir, v filmu spregovori o povezovanju tisočletne tradicije tibetanskega budizma s sodobnimi vrednotami globalizirane družbe.

Ob začetku filma pove, da se nikoli ne počuti nesrečnega ali osamljenega, saj je na svetu osem milijard ljudi, ki jih vse jemlje za svoje ljudi in eno človeško skupnost. Vsakdo si globoko v sebi zasluži mir, vendar "21. stoletje ne bo lahko, imeli bomo veliko težav". Kot ocenjuje, je trenutno obdobje polno strahu, jeze, tekmovalnosti in sovraštva, ključni za doseganje mirnega življenja pa so sočutje, dobrohotnost, ljubezen in sreča.

V filmu izpostavi eno od glavnih tibetanskih budističnih prepričanj, ki spodbuja vadbo uma, obenem pa se dotika analiziranja koristnih in škodljivih čustev ter okrepitve pozitivnih in omejitve negativnih občutkov. Kot pravi dalajlama, lahko "postanemo sužnji naših uničujočih čustev", jeza in strah pa najedata naš imunski sistem. "Uničujoča dejanja izvirajo iz uničujočih čustev," še poudarja.

Po dalajlamovem mnenju v svetu preveč delitev na "naše in vaše"

Del filma je namenjen tudi letu 1959, ko je 14. dalajlama pobegnil v Indijo, potem ko so kitajske sile zatrle upor Tibetancev proti kitajski nadvladi. Med uporom je bilo ubitih več kot 80.000 ljudi. Na tisoče Tibetancev je nato sledilo dalajlami, ki so mu indijske oblasti dovolile, da v Dharamsali ustanovi svoj sedež. Tam je sedež centralnih tibetanskih oblasti, tibetanske vlade v izgnanstvu, ki pa je ne priznava nobena država. Tibetanci si želijo biti del Kitajske, vendar s svojo kulturo in jezikom.

Kot večkrat opomni, ljudje preveč razlikujemo med narodi, državami, vero, barvo kože ter "nami in njimi", temu pa sledi preveč ubijanja in prelivanja krvi.

Poleg omenjenih so pri filmu sodelovali še direktor fotografije Manuel Bauer, montažerja Isai Oswald in Mike Selemon ter izvršna producenta Richard Gere in Oren Moverman, za glasbo je poskrbela Ariel Marx.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.