Režiserja dokumentarca o kanadskem glasbeniku Leonardu Cohenu Dan Geller in Dayna Goldfine sta ob predstavitvi filma Hallelujah: Leonard Cohen, A Journey, A song na Ameriškem filmskem festivalu v francoskem Deauvillu priznala, da je ta nastajal več let. "Ko smo prvič razmišljali o projektu in se ga kasneje lotili, sem Leonarda doživljala kot Boga," je dejala Dayna Goldfine in se vprašala: "Kako bi lahko Bogu izkazali pravičnost?
Ustvarjalci filma so se osredotočili na njegovo najslavnejšo pesem Hallelujah, kar jih je odvezalo "bremena, da bi morali narediti biografijo od zibelke do groba", je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Goldfinova in dodala, da so namesto tega poudarili njegov vpliv na poslušalce in se posvetili njegovi duhovni poti.
Pesem Hallelujah je na albumu Various Positions iz leta 1984 je bila najprej neopažena. Dokler ni Bob Dylan posnel priredbe, po njem še John Cale iz skupine The Velvet Underground in Jeff Buckley ter približno 300 drugih izvajalcev, ki so prispevali svoje različice pesmi.
Da bi glasbenika predstavila čim bolj celostno, sta režiserja osem let pred začetkom snemanja preučevala njegove beležke, ki jih hrani njegova družina. Dan Geller je za AFP povedal, da brez Cohenovega blagoslova, ki sta ga prejela dve leti pred njegovo smrtjo leta 2016, "ne bi prišli nikamor". Med raziskovanjem arhivov sta režiserja našla številne analogne avtoportrete, o katerih je Goldfine povedal: "Radi se pošalimo, da je bil Leonard prvi, ki je snemal selfije. S svojo staro polaroidno kamero se je namreč fotografiral že v 70. letih - še preden so selfiji postali popularni."
V dokumentarnem filmu je prikazan tudi posnetek Cohenovega nastopa iz leta 1967, ko je z veliko tremo predstavil svojo prvo uspešnico Suzanne. Po pisanju AFP je glasbenikov strah na posnetku režiserjema pomagal razumeti, da je bil tudi "veliki Cohen samo človek".
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.