Filmska industrija na poti k trajnostni prihodnosti

Govorci s področja produkcije in filmske industrije so se skupaj dotaknili izzivov, ciljev in strategij ter izpostavili primere dobrih praks iz domačega in mednarodnega okolja.

Kako lahko filmska industrija prispeva k zeleni prihodnosti?

Hana de Goeji, vodja trajnostne produkcije in odgovorne vsebine na CME, je na okrogli mizi izpostavila: "V medijski skupini CME smo se odločili sprejeti zaveze k zmanjševanju vpliva na okolje ter s tem tudi spodbuditi druge v industriji, da storijo enako. Naša zaveza je, da do leta 2027 vse naše produkcije izvajamo skladno z trajnostnimi standardi ter prejmemo certifikat trajnostne produkcije. Prav tako želimo z odgovornimi vsebinami spodbuditi gledalce k sprejemanju osveščenih odločitev."  

V izjavi za našo televizijo je dala tudi primer, kako lahko produkcija skrbi za osveščanje k trajnostni naravnanosti. Izpostavila je češko različico serije Gospod profesor, v kateri so hodnike šole opremili s koši za smeti, ki so bili podobni košarkarskim košem, otroci pa so s smetmi 'zadevali koše'. Na oglasne deske so obesili likovna dela, na katerih so izdelali planet, ki joka zaradi onesnaženosti, kar je bil še en način, s katerim je produkcijska ekipa želela opozoriti na onesnaževanje. "To je pomembno predvsem zato, ker vpliva na mlado generacijo," je dodala Hana de Goeji, ob tem pa poudarila, da ustvarjalci in družba upajo, da se bodo tudi gledalci zavedali izzivov, s katerimi se sooča človeštvo.

POP TV zavzema pomembno mesto v medijskem prostoru že sedemindvajset let. Odgovornost, ki jo nosi s profesionalno in kakovostno pripravo novic, izborom vsebin, je velika. Že ves čas vlaga ter podpira razvoj domače produkcije in domačih ustvarjalcev. Njeno delovanje pa je vse bolj in bolj prepleteno s trajnostjo. Vključenost v gibanje za okolje, družbo in upravljanje (ESG) je tako postala maksima delovanja in poslovnih odločitev.

Miha Kirn, vodja nabave in ESG koordinator: "Zelo pomemben korak, ki smo ga naredili v luči trajnosti, je, da smo se pridružili organizaciji Albert-BAFTA, ki podpira filmsko in televizijsko industrijo pri trajnostnem delovanju – tako imenovan Green Production Filming oziroma trajnostna filmska produkcija. To zajema načrtovano spodbujanje trajnostnega obnašanja na snemanjih naših serij, šovov in oddaj. Imamo jasen cilj, pri svojem delu želimo na vseh področjih delovanja zmanjšati okoljski vpliv in tako uresničevati vizijo trajnostne filmske produkcije. Konkretno bomo prav v tem letu imeli vsaj 50 odstotkov vseh produkcij certificiranih s certifikatom trajnostne produkcije. Prvi koraki so že bili narejeni pri dveh sezonah šovov MasterChef Slovenija, Sanjski moški, Slovenija ima talent in Mali šef."

Nina Robnik, producentka Staragara, je ob tem dodala, kaj vse se že izvaja na področju filmske industrije in izpostavila nekatere izzive: "Imamo dva izziva, ki sta še vedno prisotna. Eden je povezan z ustrezno motivacijo ekipe, komunikacijo ter argumentacijo glede nujnosti vpeljave takšnega načina snemanja. Mnogi so še zmeraj na primer mnenja, da tak način ne pripomore k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Večji izziv, s katerim se soočamo, pa je strošek uporabe ekoloških izdelkov ali infrastrukture. Oblačila so tudi za sto odstotkov dražja. Kozmetika iz ekoloških sestavin je dražja za trideset odstotkov, dražji so tudi tehnika, ki zagotavlja nižji ogljični odtis, in vozila na električni pogon. Eden izmed ciljev bi bil dodatno motivirati filmske produkcije, finančno podpreti tiste, ki se trudijo, ter na državni ravni zagotoviti sofinanciranja za nakup ustrezne tehnike."

Luka Štigl, režiser, producent in scenarist VOYO originalne serije medijske hiše Pro Plus, je na okrogli mizi poudaril, da najlažje zagotoviš, da se ekipa drži vodil, da kot produkcija sam organiziraš rešitve in jih spodbujaš pri implementaciji: "Najpomembnejši vodili pri nedavnem snemanju igrane serije sta bili popolno izogibanje embalaži za enkratno uporabo in organizirani prevozi na zunanje lokacije. V tridesetih snemalnih dneh in pri ekipi več kot sto ljudi smo se uporabi plastične embalaže in ustvarjanju smeti enostavno izognili tako, da smo uporabljali osebne stekleničke za vodo, ki smo jih polnili sproti."

Na okrogli mizi se je gostja Ines Kežman, svetovalka za mednarodno sodelovanje na področju kulture in AV na inštitutu Motovila, dotaknila tudi teme pridobivanja evropskih in regionalnih sredstev za trajnostne vsebine in trajnostno produkcijo ter povedala, kako Avstrija spodbuja trajnostne prakse v filmski industriji: "Leta 2017 so uvedli certifikat Ecolabel. Postopek certifikacije ni obvezen, lahko pa prinese dodatne točke na nekaterih razpisih. Poleg tega so januarja letos uvedli novo finančno spodbudo, t. i. zeleni bonus, v vrednosti petih odstotkov produkcijskih stroškov ga prejmejo domače in tuje produkcije, ki izpolnjujejo kriterije okolju prijazne produkcije."

Sodelujoči so tako iskali skupne sinergije, kako na slovenskem trgu spodbujati in izvajati trajnostne prakse. Strinjali so se, da so prvi koraki narejeni in že tlakujejo pot do pozitivnega okoljskega vpliva, ne zgolj znotraj branže, v kateri delujejo, temveč tudi na ravni celotne družbe.