Film Jugoslavija, moja dežela temelji na istoimenskem romanu Gorana Vojnovića, ki je preveden v 21 svetovnih jezikov in je avtorju prinesel številna pomembna literarna priznanja. Zanj je leta 2012 prejel svojega drugega kresnika, leta 2018 italijansko literarno nagrado Latisana per il Nord Est, leta 2020 pa poljsko literarno nagrado Angelus.
Zgodba o družinski preteklosti, spominu in posledicah vojne
Jugoslavija, moja dežela pripoveduje zgodbo tridesetletnega Vladana Borojevića, ki živi urejeno življenje s partnerko Nadjo, s katero pričakujeta otroka. Njegov vsakdan se nenadoma spremeni, ko odkrije, da njegov oče, za katerega je skoraj dvajset let verjel, da je umrl med vojno, v resnici še živi. Nedeljko Borojević, nekdanji častnik Jugoslovanske ljudske armade, je obtožen vojnih zločinov in se že leta skriva pred mednarodnim sodiščem v Haagu.
Vladan se odloči poiskati očeta in se soočiti z resnico o družinski preteklosti. Njegovo iskanje ga vodi skozi prostore nekdanje Jugoslavije, kjer so posledice vojne in nerazrešena vprašanja preteklosti še vedno močno prisotni. Na poti se mora soočiti z družinskimi skrivnostmi, zamolčanimi resnicami in vprašanjem odgovornosti za dejanja prejšnjih generacij. Film skozi intimno družinsko zgodbo odpira širša vprašanja zgodovinskega spomina, identitete, krivde in odgovornosti ter posledic vojn na območju nekdanje Jugoslavije.
Goran Vojnović: Vojni zločini ne umrejo skupaj z žrtvami
Režiser in scenarist Goran Vojnović poudarja, da posledice vojnih zločinov ne izginejo s časom, temveč ostajajo prisotne v družbi in zaznamujejo tudi prihodnje generacije: "Vojni zločini naših očetov ne zastarajo, ne razpadejo skupaj z državami in ne zbledijo skupaj z idejami, v imenu katerih so bili storjeni. Vojni zločini se ne pozabijo skupaj z imeni vojnih zločincev in njihovih žrtev, ko družbe odkrijejo čar pozabe, vojni zločini ne umrejo skupaj z žrtvami, njihovimi sorodniki in potomci. Vojni zločini napolnijo zrak, zlijejo se v reke in se vpijejo v zemljo, dokler nam naposled ne pridejo v kri," je dejal.
Mednarodna filmska ekipa in snemanje v petih državah
Snemanje filma je potekalo na različnih lokacijah v Sloveniji, na Hrvaškem v Pulju, v Bosni in Hercegovini v Visokem, v Srbiji v okolici Novega Sada, zaključilo pa se je na Dunaju v Avstriji. Film sofinancirata Slovenski filmski center in Agencija za film Republike Severne Makedonije, tehnične storitve zagotavlja Filmski studio Viba film.
Scenarij za film sta napisala Goran Vojnović in Aleksandar Popovski, pri razvoju scenarija pa je kot svetovalec sodeloval Stefan Arsenijević. Direktor fotografije je Miloš Srdić, avtor glasbe Kiril Džajkovski, scenografinja Nataša Rogelj, kostumografinja Jelena Proković, oblikovalec maske Goran Ignjatovski, direktorica filma pa Sandra Ržen.
Glavno vlogo Vladana Borojevića igra Matevž Sluga, njegovo partnerko Nadjo upodablja Klara Kuk, Vladanovo mater Dušo Nataša Barbara Gračner, očeta Nedeljka pa Dragan Mičanović.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.