Franco Nero, rojen 23. novembra 1941 v Parmi, je na odrih je nastopal že kot otrok, svetovno slavo pa mu je prinesla vloga v legendarnem vesternu režiserja Sergia Corbuccija Django iz leta 1966. Vodila ga je k mednarodni karieri, v kateri je nanizal več kot dvesto vlog, tako glavnih kot stranskih, v filmih najrazličnejših žanrov.
Poleg ikoničnih vlog naslovnih junakov v vesternih Django in Keoma (Djangova vrnitev), sira Lancelota v muzikalu Camelot, Horacija v drami Tristana, negativca v akcijski uspešnici Umri pokončno 2je gledalcem na območju nekdanje Jugoslavije v spominu ostal po vlogah v filmih Bitka na Neretvi (1969) in Banović Strahinja (1981). V času snemanja filma Bitka na Neretvi je spoznal Tita, ki ga je pozneje kot veliki oboževalec vabil na Brione.
Sodeloval je z vrsto priznanih režiserjev, kot so Enzo G. Castellari, John Houston, Luis Bunuel, Claude Chabrol, Rainer Werner Fassbinder, Franco Zeffirelli, Damiano Damiani, Lucio Fulci, Elio Petri in Sergio Corbucci. Quentin Tarantino mu je v poklon posnel film Django brez okovov (2012), saj naj bi Nero usodno zaznamoval njegovo kariero.
Sodeloval je tudi v gledališču in na televiziji ter se preizkusil v vlogi producenta in režiserja. Zasluge za kariero je igralec pripisal svojim življenjskim izkušnjam. Kot je pojasnil pred leti leti na Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, na katerem je bil osrednji gost, izhaja iz revščine, zato se je moral vedno boriti.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.