Kakšna je usoda kontroverznega afganistanskega šova talentov?

Med letoma 1996 in 2001 je bilo večino ozemlja pod talibanskim okriljem, ki so izvajali strogo šeriatsko pravo. Kdor se je zabaval, kdor je pel, plesal, je s tem tvegal svoje življenje. Afganistancem se je do leta 2005, ko so prvič začeli predvajati šov Afghan Star zdelo povsem nepredstavljivo, da bi na televiziji nastopila ženska, pokazala svoj obraz in lase, da bi pela in plesala. A leta 2005 so se direktorji TOLO TV odločiti, da želijo mlajšim generacijam po odpravi večinsko talibanskega nadzora ponuditi zabavno vsebino. Kot je povedal Dawood Sediqui, voditelj prvih treh sezon, je program namenjen, da bi ljudi preusmerili od nasilja in orožja k veselju in glasbi. Finale prve sezone si je ogledalo kar 11 milijonov ljudi, kar je leta 2005 predstavljalo tretjino celotnega prebivalstva. Afghan Star je spremenil vsakdanje življenje: dobili so upanje, dobili so zabavo, poslušali so glasbo. Šov je povezal ljudi, povezal je različne dele države, ki si sicer takrat niso bili najbolj naklonjeni.

Omenjenega šova so posneli že 15 sezon, med drugim tudi dve, v katerih so nastopili že znani glasbeniki. Tretjo sezono s superzvezdniki je ustavila epidemija. TOLO TV, ki šov predvaja, si kljub ponovnemu prevzemu talibanom, svojim gledalcem še vedno želi ponuditi lahkotnejše vsebine. A kaj sledi, odkar so ponovno nastopili talibani? Bodo lahko obdržali tako kontroverzen šov, kot je Afghan Star?

Afghan Star je prvi afganistanski talent šov, v katerem tekmovalci ’tvegajo glave’

Ustvarili so omenjeni šov in s tem presenetili večino afganistanskega prebivalstva. Ni ga bilo človeka, ki šova ne bi poznal in spremljal. Gledali so ga mladi, stari, tisti z urbanih okolij kot tudi iz ruralnega okolja, pismeni in nepismeni ljudje, ki so bili več kot očitno željni zabave. Vse to prikazuje tudi dokumentarni film iz leta 2009, ki skuša prikazati življenje, kakršnega na Zahodu nismo vajeni.

Mnogi so šov spremljali zaradi šova samega, nekateri ker so se želeli na lastne oči prepričati, če se to res dogaja, tretji, da bi se zgražali nad tistimi, ki so si 'dovolili' kaj tako drznega ... Afghan Star je povezal afganistanski narod. Televizija je služila svojemu namenu in svojim gledalcem ponudila cono udobja, v kateri ni bilo nasilja in ni bilo orožja. Prva sezona šova je ponujala glavno nagrado v vrednosti 4300 evrov, kar v Afganistanu pomeni kar desetkratno povprečno letno plačo. V naslednjih desetih letih je Afghan Star postal ena najbolj gledanih televizijskih vsebin, z veliko televizijsko produkcijo. Ženske so se v vsem tem času sprostile in začele na odru plesati, se ličiti in si urejati pričeske ter na odru nastopiti brez burk. Še vedno so se bali za svoja življenja, saj so zaradi talibanov, ki so v Afganistanu še vedno bili prisotni, dejansko tvegali življenja za nastop na televiziji.

Talibanska miselnost: ’Za žensko je najbolje, da je doma ali pod zemljo’

Kaj se bo s šovom, katerega objave si na YouTubu dandanes ogleda tudi po 10 milijonov ljudi? Kaj se bo po ponovnem prevzemu talibanov zgodilo z edinim šovom, ki je v Afganistanu mladim pokazal, kaj je demokracija in kakšno je življenje na Zahodu? O tem smo govorili tudi z dr. Primožem Šterbencem, docentom na Fakulteti za management Univerze na Primorskem.

"Talibani so po svoji naravi izrazito konservativni in kot takšni nenaklonjeni medijem na splošno, še posebej pa ne zabavnim oddajam (šovi) v medijih, ter nastopanju žensk v njih," je za 24ur.com odnos talibanov do zabavnih vsebin pojasnil dr. Šterbenc. Pravi, da na konservativnost talibanov vplivata predvsem dve značilnosti.

Naš sogovornik izpostavlja njihovo težnjo po vzpostavitvi t. i. islamske države, v kateri vsa področja življenja (naj bo to politika, ekonomija, izobraževanje, kultura), ureja islamsko pravo: "Pri tem je treba specificirati, da sami sledijo islamskemu pravu, kot ga določa sunitska doktrina Deoband, ki je izrazito konservativna oziroma nenaklonjena novotarijam. Ta doktrina Deoband v zvezi s priznavanjem pravnih virov namreč zmanjšuje pomen neodvisne presoje (intelektualnega napora) – idžtihada, ki praviloma daje večji manevrski prostor pravnim strokovnjakom pri odločanju glede določenega vprašanja. Po drugi strani pa šola Deoband poudarja pomen posnemanja pravnih sodb iz preteklosti (taklid), ki jih je sprejela duhovščina oz. pravni strokovnjaki. Te sodbe iz preteklosti so seveda praviloma bolj konservativne oziroma rigidne, tako da posledično talibani na same medije gledajo negativno."

Druga zadeva, ki jo dr. Šterbenc glede njihove konservativnosti izpostavlja naš sogovornik talibanska kulturna specifika etnične skupine Paštunov, iz katere izhajajo talibani: "Pri Paštunih, predvsem pri bolj tradicionalističnih (kar talibani vsekakor so), ima izjemno pomembno vlogo nenapisan etnični pravni zakonik - Paštunvali. Ta Paštunvali pa vsebuje pravila, ki izhajajo iz družbene usmerjenosti, ki poudarja vrednote moškosti, časti in uporabe orožja. Paštunvali je na primer izrazito nenaklonjen izobraževanju na splošno in je tudi zelo neprijazen do žensk (tudi nenaklonjen izobraževanju žensk). Paštunvali vsebuje pravilo osamitve oziroma skrivanja žensk (parda), in kot tak absolutno ne dovoljuje nastopanja žensk v medijih oziroma v šovih. Eden od pregovorov v Paštunvaliju pravi: "Za žensko je najbolje, da je doma ali pod zemljo". Paštunvali tudi povzdiguje moško čast in maščevanje vsakršne razžalitve časti moškega Paštuna."

Na podlagi vsega povedanega je jasno, da talibani nikakor niso naklonjeni medijem, šovom in nastopanju žensk v šovih: "To je njihova naravna usmeritev. Vendar pa se talibani po osvojitvi oblasti pred tednom dni zavedajo, da jih kritično opazuje vsa mednarodna skupnost, še posebej v smislu spoštovanja človekovih pravic in še posebej spoštovanja pravic žensk. To še posebej velja za Zahod (ZDA in EU). Tudi glavna zunanja zaveznika talibanov, Pakistan in Ljudska republika Kitajska, od njih zaradi svojih interesov zahtevata deradikalizacijo oziroma blažitev rigidnih stališč. Zaradi tega je mogoče, da bodo talibani, ki si želijo mednarodno priznanje in ekonomsko pomoč, vsaj nekaj časa ravnali bolj pragmatično in ne bodo (močneje) uveljavljali svojih radikalnih oziroma konservativnih usmeritev. Zaradi tega bodo morda omenjeni šov še nekaj časa dopuščali. Vendar pa bosta omenjena elementa, islamsko pravo v deobandski obliki in Paštunvali, neizogibno delovala v smeri zmanjševanja pravic žensk in liberalnosti afganistanske družbe na splošno (skupaj z dopuščanjem delovanja medijev in celo šovov)."

Kakšna bo torej usoda Afghan Starja, ki je zadnjih 15 let povezoval afganistansko prebivalstvo, jih zabaval in skrbel, da so pozabili na temne čase, ki so jih doživljali do leta 2001? Talibani so se vrnili, splošna uveljava šeriatskega prava tudi … To lahko pomeni le eno stvar. Usoda šova je skoraj zagotovo ogrožena, čeprav se Saad Mohseni, lastnik TOLO TV upira z vsemi štirimi in išče možnosti, kako zadevo ohraniti. Skupaj z bratom se želi s talibani pogajati, da bi le ohranil 24-urno oddajanje svoje televizije. Predvideva, da se bodo prve bolj radikalne spremembe uveljavile po šestih mesecih, zato je za ABC Afghanistan povedal: "Mislim, da nas v prvi fazi še ne bodo omejevali. A v drugi in tretji dobi restrikcij pa se zna zgoditi, da bo vedno več sprememb."

Glede na to, da smo skozi leta že večkrat videli, da se zgodovina resnično ponavlja, lahko predvidevamo, da Afghan Star še nekaj časa ne bo doživel nove sezone.