Nova serija Karantena: Kdo je morilec, ki zaužije meso svojih žrtev?

V postapokaliptični literaturi je eden možnih temačnih scenarijev za prihodnost tudi strah pred jedrsko katastrofo, bodisi konec človeštva zaradi uničenih jedrskih reaktorjev ali vojna s pomočjo radioaktivnih snovi. O tem so pisali tudi znani pisci, kot so Roger Zelazny (Damnation Alley), Philip K. Dick (Second Variety), Dmitry Glukhovsky (Metro 2033) in Cormac McCarthy (The Road). Veliko dotičnih zgodb je seveda prišlo tudi na velika ali mala platna, v njih pa smo bili soočeni z morebitnimi posledicami jedrske vojne ali jedrske nesreče.

Filmski ustvarjalci se z možnimi posledicami radiacije poigravajo že več desetletij, posebno bogata bera je bila že v 50. letih prejšnjega stoletja, ko so se osredotočali na posledice radioaktivnosti, ki so vplivale na živali (slavni film Them!, pa Godzilla ...). Veliko zgodb je prikazalo dolgoročne posledice jedrskih vojn, na primer franšiza Planet opic, Terminator in Cesta, na voljo so serije, kot sta Jericho in The 100 ...

Na bolj sodobne zgodbe sta seveda vplivali tudi katastrofalni jedrski nesreči v Černobilu in v elektrarni Fukušima-Daiči. Če je večina ustvarjalcev prikazala posledice jedrske katastrofe v daljni prihodnosti, pa sta se španska ustvarjalca Jorge in Alberto Sánchez-Cabezudo odločila, da bosta zgodbo dala v sedanji čas, v lokalno, bolj intimno, a še vedno zastrašujoče okolje. Tako sta ustvarila nekakšen distopični triler v osmih delih Karantena (La Zona), ki je s svojim minimalnim pristopom poskrbel za tesnobno zgodbo, ki jo zelo hitro lahko 'posvojimo' kot resnično.

Zgodba nas ponese v špansko mesto, kjer se je pred leti zgodila jedrska katastrofa, zaradi katere je umrlo na stotine ljudi, okoli reaktorja pa je nastalo ogromno zaprto območje. Ljudi so izselili iz okolice jedrske elektrarne, zapuščenemu mestu zdaj vlada podivjano rastlinje in agresivni volkovi. Čeprav je videti, da je spomin na nesrečo le zbledel, pa na obletnico nesreče v mestu duhov najdejo umorjeno osebo, na kateri opazijo sledi kanibalizma. Detektiv se loti preiskave in izkaže se, da se za tem skriva veliko več, kot je videti na prvi pogled. Serija nas vrže v raziskovanje same nesreče, korupcije in notranjih bojev oseb, ki so bile vpletene v to strahotno nesrečo.

Ustvarjalca sta v intervju dejala, da sta se želela s serijo pokloniti velikim filmskim mojstrovinam: "Serija je nekakšen poklon filmom. Uporabila sva nekaj idej iz filmov, kot so Iztrebljevalec, nekaj koščkov iz Aliena, prisoten pa je tudi pridih noir filmov."

Velik plus serij je tudi to, da se lahko iz epizode v epizodo poigravajo z različni žanri

V Karanteni tako začutimo tesnobo trilerja, bolečino družinske drame, napeto detektivsko zgodbo ter grožnjo postapokaliptične more. Kompleksni scenarij je nastajal kar 16 mesecev, šele ko je bila zapisana zadnja pika, pa so se lotili snemanja serije.

V ospredju je tako Héctor, detektiv in eden redkih preživelih v katastrofi, ki ga igra legendarni španski igralec Eduard Fernández. "Je izredno poškodovana oseba, kajti razjeda ga dejstvo, da je eden redkih, ki je preživel katastrofo. Poleg tega vidi najgrše plati človeštva. Toda še vedno se trudi biti dober, delo ga žene naprej," sta glavni lik opisala ustvarjalca serije. "Napetost je nekaj, s čimer želimo gledalca prikovati pred zaslon, ideja je bila, da kombinirava napete trenutke in osebno dramo. Kar se tiče konfliktov med liki, sva se želela zgledovati po Hitchcocku, ki je bil znan po tem, da je gledalca 'zagrabil' in mu ni dovolil dihati," še doda Jorge, ki je sedel tudi na režiserski stolček.

Svojo zgodbo ustvarjalca začneta plesti počasi, z rahlo zbeganostjo za gledalca, veliko različnimi linijami zgodbe ter misterioznostjo, nato pa iz epizode v epizodo razkrivata, kaj vse je botrovalo jedrski nesreči, ki je za vedno zaznamovala prebivalce.