Film/TV

Lars von Trier je dopolnil 70 let

Koebenhavn, 30. 04. 2026 14.53 pred 3 urami 2 min branja 1

Lars von Trier

Danski režiser in scenarist Lars von Trier, ki velja za enega ključnih ustvarjalcev sodobnega evropskega filma, že več kot štiri desetletja korenito spreminja filmsko umetnost. Rodil se je na današnji dan pred 70 leti. Ob svojem jubileju je v Muzeju J.F. Willumsensa v Frederikssundu na danskem otoku Zelandija kuriral svojevrstno razstavo.

Lars Von Trier se je rodil 30. aprila 1956 v danskem kraju Lundtofte. Film je študiral na Danski filmski akademiji in že s svojim celovečernim prvencem Element zločina leta 1984 takoj pritegnil mednarodno pozornost. Od takrat dalje je sodeloval z nekaterimi najboljšimi igralci in igralkami iz vsega sveta - med njimi so Willem Dafoe, Uma Thurman, Stellan Skarsgaard in Kirsten Dunst - ter osvojil več uglednih nagrad, med drugim cezarja in zlato palmo.

Lars von Trier
Lars von Trier
FOTO: AP

Poleg Elementa zločina med njegove filme sodijo Medea (1988), Evropa (1991), Lom valov (1996), Idioti (1998), Plesalka v temi (2000), prva dela še ne dokončane 'ameriške trilogije' Dogville (2003) in Manderlay (2005), Antikrist (2009), Melanholija (2011) in Hiša, ki jo je zgradil Jack (2018).

Njegov prispevek k svetu filma sega tudi preko filmov, ki jih je ustvaril. Med drugim je sodeloval pri nastanku znamenitega manifesta Dogma 95 in ustanovil produkcijsko hišo Zentropa, ki danes velja za eno najbolj plodnih, znanih in priznanih produkcijskih hiš v Skandinaviji in Evropi. Že leta 1996 pa je na prošnjo galerije Gammel Strand v Koebenhavnu ustvaril izjemno nenavaden razstavni projekt Psychomobile #1: The World Clock, ki je na izviren način prepletal film, gledališče in vizualno umetnost.

Ob letošnjem osebnem jubileju je razstavo pripravil v Muzeju J.F. Willumsensa, ki je tudi prva posebna razstava letošnjega leta v tem muzeju. Za razstavo je Trier izbral dela vizualnih umetnikov, ki mu največ pomenijo in so že od njegove mladosti oblikovala zbirko podob, iz katere črpa navdih za svoje filmsko ustvarjanje. Med njimi so dela Edvarda Muncha, Vilhelma Hammershoeija, Augusta Strindberga, Pera Kirkebyja, Ejnarja Nielsna, Rudolpha Tegnerja, Gustava Vigelanda, Paula Gauguina, J.F. Willumsena in Carla Fredrika Hilla.

Eden vodilnih režiserjev naše dobe je razstavo, ki jo je kuriral, označil za kolaž podob, ki skupaj predstavljajo njegovo mladostno in naivno ljubezen predvsem do nordijskih umetnikov in njihovih naslednikov.

"Nekakšna prepletena tapiserija podob, ki jo je mogoče gledati tako kot celoto kot tudi v podrobnostih, tako da sledimo eni ali več nitim, da bi v idealnem primeru dojeli njeno zgodbo, to je zgodbo kuratorja ali Trierja in vpliv tapiserije nanjo," je povedal o svojem kuratorskem delu pri razstavi.

Razstava bo v Willumsensovem muzeju na ogled od 6. junija do 20. septembra ter v galeriji The Thiel v švedskem glavnem mestu Stockholm od 10. oktobra do 24. januarja 2027.

'Hudičevka' napolnila slovenske kinodvorane

Billie Eilish in James Cameron združila moči v koncertnem filmu

  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
KOMENTARJI1

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Delavec_Slo
30. 04. 2026 16.02
Ja in, sosedov štefan pa 81!
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1692