Brazgotine so v Beogradu doživele svojo mednarodno premiero, žirija pa je filmu podelila nagrado 'best film'. V obrazložitvi je izpostavila sposobnost filma, da zgodbo pripoveduje onkraj besed, z zadržanostjo, vizualnim jezikom in izjemno natančnim občutkom za režijo. Z minimalizmom, v katerem vsak filmski element pridobi pomen, film po mnenju žirije dokazuje, da najmočnejše zgodbe včasih potrebujejo najmanj razlage.
V središču filma je Tibor (Matej Zemljič), ki se po tragični nesreči, za katero se čuti krivega, vrne domov in se mora soočiti z družino žrtve ter lastnim občutkom krivde. Mojca Funkl nastopa v vlogi Alenke, matere žrtve, Robert Prebil v vlogi njenega moža Roberta, Nataša Burger pa igra Tiborjevo mater. Njihovo boleče soočenje postopoma odpira možnost odpuščanja in celjenja ran.
Film je nastal v produkciji Tramal Films in Nuframe, producentka je Nina Robnik, finančno pa sta ga podprla Slovenski filmski center in Studio Viba Film Ljubljana.
Krivda je eden od motivov, h katerim se režiser in scenarist Anže Grčar v svojem ustvarjanju vedno znova vrača. V Brazgotinah ga je zanimala predvsem kot osebno breme, ki ga človek nosi s seboj, hkrati pa kljub težki temi ni želel ostati v temi, temveč zgodbo usmeriti tudi proti možnosti odpuščanja in upanja.
Grčar sodi med obetavne mlade slovenske filmske ustvarjalce. Diplomiral je iz filmske in televizijske režije na AGRFT, nase pa je opozoril že s kratkim dokumentarnim filmom (Ne)vidni, ki je na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši študijski film. Njegov diplomski film In ostala je noč je prejel dve mednarodni nagradi, z Brazgotinami pa svojo filmsko pot nadaljuje tudi na mednarodnih festivalih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.