Miha Černec o seriji Skrivnosti: 'Že v osnovi je bila zasnovana mednarodno'

Slovenski film in z njim ustvarjalci so v zadnjih letih pritegnili veliko pozornosti tuje, predvsem evropske strokovne in druge javnosti. Med njih zagotovo sodi tudi filmski producent Miha Černec, ki se podpisuje pod številne projekte, med njimi tudi belgijsko serijo Skrivnosti (Arcanes), pri kateri je sodeloval kot koproducent.

Do sodelovanja je prišlo precej organsko. Glavna producentka serije je Diana Elbaum iz Belgije, ki je bila pred približno petnajstimi leti moja mentorica na programu EAVE. Od takrat sva ostala v rednih stikih, tako na osebni kot na profesionalni ravni in si skozi leta izmenjevala izkušnje ter poglede na razvoj filmskega in avdiovizualnega evropskega prostora. Projekt mi je poslala že v fazi razvoja, v času, ko smo skupaj iskali lokacije v Sloveniji za belgijski celovečerni film. Prav med tem skupnim ogledom lokacij se je povsem spontano porodila ideja, da združimo moči tudi na projektu omenjene serije.

V istem obdobju je Slovenija vstopila v nadnacionalni sklad Eurimages za serije, saj je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ravno takrat podpisalo pogodbo o sodelovanju. To je odprlo novo finančno možnost, ki sva jo oba prepoznala kot redko ujemanje ustvarjalnih ambicij in produkcijskih okoliščin. Videla sva priložnost za kandidiranje na prvem razpisu – in tako se je projekt tudi uspešno realiziral.

Pri projektu me je najbolj navdušila kombinacija močne, žanrsko jasne zgodbe in visoke produkcijske ambicije, pa tudi dejstvo, da je šlo za serijo, ki je že v zasnovi razmišljala mednarodno. Zdela se mi je odlična priložnost, da slovensko ekipo, lokacije in znanje umestimo v kontekst večje evropske produkcije ter hkrati sodelujemo pri projektu, ki ima jasen avtorski pogled in potencial za širše občinstvo.

Mešanje ekip iz različnih držav je vedno izziv, hkrati pa prinaša ogromno ustvarjalnih in profesionalnih priložnosti, zato je zame tak način dela vedno dobrodošel. Pravzaprav mislim, da do danes še nisem realiziral avdiovizualnega projekta, ki ne bi bil koprodukcija vsaj z eno drugo državo. Ena od ključnih usmeritev naše produkcije je, da ob mednarodnih sodelovanjih in snemanju na slovenskih lokacijah vključimo čim širšo slovensko ekipo. Tako je pri snemanju v Sloveniji z belgijske strani sodelovala le ožja ustvarjalna in produkcijska ekipa – režiserka, direktorica fotografije, ožji del produkcijske ekipe ter igralci – vsi ostali sektorji pa so bili v celoti v domeni slovenske ekipe. Gre za ljudi, s katerimi redno sodelujemo, kar je močno prispevalo k dobremu delovnemu vzdušju, jasni komunikaciji in učinkoviti realizaciji projekta.

Ne bi rekel, da se delo s tujo ekipo v osnovi bistveno razlikuje od dela s slovenskimi sodelavci, saj so profesionalni standardi in način dela danes precej poenoteni po vsej Evropi. V tem konkretnem primeru je bila belgijska ekipa mlajša, zelo motivirana in odprta, medtem ko ima slovenska ekipa več izkušenj, predvsem na produkcijsko zahtevnejših in logistično kompleksnih projektih. Prav ta kombinacija se je izkazala za zelo učinkovito.

Slovenski tehnični sektor je vajen dela v zahtevnih pogojih, z omejenimi časovnimi in produkcijskimi okviri, kar pomeni visoko stopnjo prilagodljivosti, samostojnosti in odgovornosti. Velik del ekipe redno sodeluje na večjih mednarodnih produkcijah, zato so njihovo znanje, organizacija in odzivnost povsem primerljivi z najboljšimi ekipami drugod po Evropi. To se je jasno pokazalo tudi na tem projektu, kjer so bili scenografija, maska, kostum in tehnični oddelki ključni za nemoten potek snemanja.

Po drugi strani je sodelovanje z mlajšo belgijsko ekipo prineslo svež pogled in energijo, kar je dodatno obogatilo ustvarjalni proces. Prav zaradi tega je bilo po zaključenem delu prisotno veliko navdušenja na obeh straneh, v teh dneh pa že potekajo pogovori o novem projektu, ki bi ga želeli ponovno realizirati v Sloveniji. Posebej bi izpostavil tudi Alexa Cvetkova, ki je kot režiser akcijskih prizorov sodeloval pri številnih izjemno zahtevnih snemanjih in je s svojim znanjem ter izkušnjami pomembno prispeval k varnosti, učinkovitosti in kakovosti izvedbe kaskaderjskih prizorov.

Ob tem pa se mi zdi škoda, da je pri slovenskih odločevalcih še vedno premalo prepoznano dejstvo, da mednarodne avdiovizualne produkcije predstavljajo pomembno gospodarsko priložnost. Prav takšni projekti jasno kažejo, da imamo znanje, ljudi in infrastrukturo, a zaradi pomanjkanja sistemske podpore in dolgoročnega razmisleka pogosto ostajajo neizkoriščeni potenciali za nadaljnji razvoj panoge.

Hm, to je vprašanje, ki bi zahtevalo precej širši odgovor, a ga bom skušal strniti in približati vašim/našim gledalcem. Skupaj s kolegico Nino Robnik, izvršno producentko, projekt prevzameva že v fazi razvoja oziroma financiranja. To pomeni, da smo vključeni še preden je projekt dokončno postavljen – skupaj s partnerji sodelujemo pri oblikovanju finančne konstrukcije, iščemo primerne lokacije za snemanje, sodelujemo pri razdelavah scenarija, pripravljamo proračun ter sodelujemo pri izbiri igralske in ustvarjalne ekipe.

Kot slovenski koproducent na projekt pripeljemo domače sodelavce. Z večino redno sodelujemo, hkrati pa moramo mednarodnim partnerjem zagotoviti visoko usposobljene kadre, kar vključuje predstavitev njihovih filmografij, življenjepisov in referenc. Ko projekt preide v fazo predprodukcije, se delo še dodatno intenzivira – takrat se natančno načrtuje snemanje, usklajujejo urniki, potrjujejo lokacije in tehnične rešitve.

V sami fazi produkcije je naša odgovornost zagotoviti celotno izvedbo snemanja v Sloveniji: tehnično opremo, ekipo, logistično podporo, nastanitve za tuje sodelavce, prehrano in vse operativne pogoje, ki omogočajo nemoten in učinkovit potek snemanja. Gre za zelo kompleksen proces, kjer produkcija skrbi, da se ustvarjalna vizija lahko uresniči v realnih produkcijskih okvirih.

Po koncu snemanja delno koordiniramo tudi naš segment postprodukcije, hkrati pa poskrbimo za finančno zapiranje projekta in revizije za financerje. Pri tovrstnih večjih mednarodnih projektih je število financerjev pogosto deset ali več, kar pomeni obsežno administrativno in organizacijsko delo, ki pa je ključno za uspešno in transparentno realizacijo projekta.

Lahko rečem, da mi je blizu veliko različnih žanrov, in prav ta širina me pri mojem delu najbolj navdihuje. Zato se v resnici počutim počaščen, ko lahko sodelujem pri zelo različnih projektih, saj mi to omogoča, da se kot producent nenehno razvijam. Enako rad prisluhnem komunikativnim, žanrsko jasnim vsebinam kot tudi bolj hermetičnim projektom, ki nagovarjajo nišno občinstvo. Menim, da imam sposobnost vživljanja v zelo različne svetove in pripovedi.

Zame žanr sam po sebi ni ključen – veliko pomembnejše je, kako je zgodba napisana, ali že v osnovni ideji nosi jasno vrednost in potencial ter ali smo jo sposobni realizirati na najvišji možni produkcijski ravni, kar seveda vključuje tudi celostno financiranje projekta. Prav ta raznolikost žanrov se mi zdi ena najbolj inspirativnih plati producentskega dela.

Pri televizijskih projektih pa je še posebej pomembno, da prisluhnemo tudi gledalcem in njihovim interesom – kaj je tisto, kar si želijo gledati in katere teme jih nagovarjajo. Tudi v tem smislu izbiramo projekte. Trenutno na primer skupaj z norveškimi in danskimi partnerji pripravljamo t. i. high-end serijo, ki govori o enem od prvih okuženih z virusom HIV v Evropi. Zgodba je umeščena v osemdeseta leta, proračun znaša 7,5 milijona evrov za šest epizod po 50 minut. Projekt je v intenzivni fazi priprav, snemanje pa začenjamo konec februarja. Del dogajanja in snemanja bo potekal tudi v Sloveniji, naša produkcijska ekipa pa bo pokrivala tudi snemanje na Siciliji. Veselim se, da bomo lahko že prihodnje leto gledalcem ponudili nove in vsebinsko močne serijske projekte.

Da, potekajo pogovori v tej smeri. Naj se ob tej priložnosti zahvalim ekipi vaše televizije, saj je zaupala v to serijo v fazi razvoja in tudi zaradi tega je bila izvedba mogoča z našim sodelovanjem.