"Hotela sem ustvariti film, v katerem poskušam prikazati različne vidike religije skozi različne like," je povedala režiserka in scenaristka Hana Jušić občinstvu v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Poetična pripoved o prihodu Čilenke Terese v odročno hrvaško pogorje na začetku 20. stoletja prikaže trk dveh svetov, njunih podobnosti in razlik.
Teresa trdi, da je vdova Marka, ki je pred časom emigriral v Čile v želji, da bi obogatel, ter tam tudi umrl. Odločila se je, da bo prepotovala pol sveta, da bi Marku zagotovila dostojni pokop v njegovi domovini. Njen prihod razburka tamkajšnjo konservativno pastirsko skupnost.
Jušić je povedala, da si je po svojem celovečernem prvencu Ne glej mi v krožnik želela napisati in posneti nekaj drugačnega, postavljenega v viktorijansko obdobje. Nato jo je navdušila čilska igralka Manuela Martelli in sprva je mislila, da sodelovanje z njo ne bo mogoče, a se je nato spomnila, da se je ob koncu 19. stoletja ogromno Hrvatov izselilo v Čile.
Pri iskanju prave pokrajine za snemanje filma je bila glavna referenca vestern. Režiserka je imela z direktorico fotografije Jano Plecas referenco, ki ju je pri tem vodila: zasledovali sta podobe tipičnih vesternov in se pri tem izogibali planinam, ki bi v spomin priklicale priljubljeni roman za otroke Heidi. Film so posneli na področju dalmatinske gore Svilaja in na otoku Krku, za katerega nekateri sploh ne vedo, da je kar gorat, je povedala.
Na pogovoru po projekciji je bila prisotna tudi igralka Ana Marija Veselčić, ki je upodobila Markovo sestro Mileno. V filmu pastirska skupnost njenemu liku odmeri samotno delo na kmetiji ob vznožju gora, a s prihodom Terese se tudi ta dinamika začne spreminjati. Veselčić je povedala, da je vloga Milene "ena tistih, ki se ti zgodi enkrat v življenju ali pa nikoli".
Bog ne bo pomagal je koprodukcija Hrvaške, Italije, Romunije, Grčije, Francije in Slovenije. To prepletanje različnih držav pri projektu se je po mnenju režiserke vzpostavilo zelo organsko.
Slovenski doprinos sta med drugim prispevala koproducent Aleš Pavlin in oblikovalka maske Mojca Gorogranc. Slednja je povedala, da je bil največji izziv, kako urbane obraze igralk in igralcev spremeniti v pristne obraze tistega obdobja in podnebja.
Svetovno premiero je film doživel na festivalu v Locarnu avgusta, kjer sta Martelli in Veselčić skupaj prejeli leoparda za najboljšo igro, nedeljska projekcija na Liffu pa je bila slovenska premiera.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.