Na VOYO je prišla večkrat nagrajena miniserija Sablja, ki je navdušila gledalce v več kot 15 državah. O seriji, njenih uspehih in zabavnih anekdotah s snemanja sta z nami spregovorila režiserja Goran Stanković in Vladimir Tagić.
O čem govori serija Sablja?
Vladimir: To je serija o, po mojem mnenju, najpomembnejšem trenutku sodobne srbske zgodovine – o umoru Zorana Đinđića in policijski akciji Sablja, ki je bila sprožena po tem umoru.
Kako to, da ste se odločili posneti serijo o zloglasnem atentatu?
Goran: Ta dogodek nam ponuja pregled stanja celotne družbe in države. V njem je razvidno, v kakšnem stanju je bila država po Miloševiću in devetdesetih, katere spremembe so bile takrat sprožene in zakaj do danes niso bile dokončane. Prav tako postane jasno, zakaj ritem teh sprememb ni ustrezal kriminalnim strukturam, nekaterim politikom ali zunanjim akterjem. Ker je ta trenutek postal prelomnica in čustvena rana za našo družbo, nam je omogočil, da ga z današnjega vidika pogledamo in bolje razumemo, kako smo prišli do sem.
Kdo so glavni igralci in kako ste izbrali prave ljudi za tako občutljive zgodovinske vloge?
Vladimir: Naši glavni junaki so izmišljeni – tako smo se odločili, da si lahko ustvarimo prostor za svobodnejše gibanje" znotraj naše zgodbe. Igrajo jih Ljuba Bandović, Milica Gojković in Lazar Tasić. Ko gre za zgodovinske osebe, nam je bilo najpomembneje, da najdemo bistvo značaja nekega lika in tisto, kar mora predstavljati v naši zgodbi. Fizična podobnost je bila sekundarnega pomena. Če izvzamemo Zorana Đinđića, ki ga igra Dragan Mićanović, nihče drug od zgodovinskih oseb ni naš protagonist – vsi so v epizodnih vlogah in so vedno predstavljeni skozi oči naših glavnih junakov. Razlog za to je, da nismo želeli identifikacije z njimi.
Serija je osvojila več nagrad doma in v tujini. Ali jih lahko naštejete? Katera vam je najbolj ostala v spominu in zakaj?
Goran: Prvi festival, na katerem je bila serija prikazana, je bil Cannes, ki je na nas še vedno pustil največji vtis. Tam je Sablja prejela nagrado za najboljšo igralsko zasedbo festivala. Po tem je bila nagrajena v Brnu, Berlinu in Varšavi, v Šanghaju pa je prejela nagrado za najboljšo tujo serijo, ki je bila prej dodeljena serijam, kot sta Igra prestolov in Kriva pota. Posebej smo ponosni tudi na to, da je Beta Film, distributer serije, uspel serijo plasirati v več kot 15 držav, vključno z HBO, nemškim ZDF in francoskim ARTE.
Se je med snemanjem zgodila kakšna zanimiva ali nepozabna anekdota? Kaj vam je posebej ostalo v spominu?
Vladimir: Za vedno si bom zapomnil snemanje na dvorišču vladne zgradbe in na ulicah okoli te zgradbe. Čutil sem veliko odgovornost in neko vrsto zgodovinske dolžnosti do tega človeka in do kraja, kjer je padel. V teh dveh dneh snemanja sem se zavedal, da je to, kar počnemo, večje od nas in zahteva, da smo tudi sami boljši, kot smo. Morda zveni patetično, vendar sem menil, da opravljamo pomembno delo, večje od vsega, kar bomo kdajkoli naredili.
Kaj bi želeli, da gledalci odnesejo s seboj po ogledu serije?
Goran: Predvsem smo želeli, da se ljudje spomnijo, kdo je bil Zoran Đinđić, za kaj se je boril in kakšne so bile razsežnosti tragedije, ki jo je povzročila njegova izguba. Poleg tega bi želeli, da bi gledalci s seboj odnesli zavedanje o tem, kako kompleksne so politične razmere v naši regiji, in da bi skupaj poskusili ugotoviti, kako lahko izstopimo iz tega začaranega kroga.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.