Po poročanju francoske revije Le Film Francais je filmski projekt v razvoju, naslov in igralska zasedba pa še nista znana. Knjigo podpisujejo francoski novinarji Jean-Michel Decugis, Jeremie Pham-Le in Nicolas-Charles Torrent.
Rop, ki se je zgodil oktobra lani, je med drugim privedel do zamenjave vodstva muzeja. Po odstopu direktorice Laurence de Cars je vodenje tega svetovno znanega muzeja prevzel vodja Versajske palače Christophe Leribault. Po sedmih mesecih preiskave in kljub aretacijam glavnih osumljencev draguljev še niso našli.
V Louvru, kjer hranijo nekatera najbolj ikonična umetniška dela na svetu, vključno z Mono Lizo Leonarda da Vincija, letno zabeležijo približno devet milijonov obiskovalcev. Od ropa so v muzeju sprejeli več ukrepov.
Avtorji knjige so povedali, da je izginotje draguljev "postalo velika skrivnost in uganka, ki je pri preiskovalcih povzročila veliko zmedo". Tatvina ponazarja, kako je "kraja umetniških del za številne kriminalce postala posel kot vsak drug". "Kriminalno podzemlje je našlo novo molzno kravo," so menili.
Pravice za filmsko priredbo knjige o ropu 19. oktobra 2025 si je zagotovila produkcijska hiša Iconoclast, pravice za dokumentarno serijo pa je pridobil britanski producent, so sporočili iz založbe Flammarion.
Louvre je bil prvotno zgrajen v 12. stoletju kot obrambna trdnjava pod kraljem Filipom II. Avgustom, da bi zaščitil Pariz pred vdori. V 14. stoletju ga je Karel V. preuredil v kraljevo rezidenco, skozi naslednja stoletja pa so ga številni francoski monarhi, vključno z Ludvikom XIV., nenehno širili in bogatili. Šele po francoski revoluciji leta 1793 so ga uradno odprli kot javni muzej, s čimer se je njegova vloga spremenila iz zasebnega kraljevega domovanja v prostor, namenjen izobraževanju in umetniškemu uživanju širše javnosti.
Leonardo da Vinci (1452–1519) je bil eden najpomembnejših italijanskih umetnikov in mislecev visoke renesanse. Bil je pravi 'renesančni človek', saj je bil hkrati slikar, kipar, arhitekt, izumitelj, znanstvenik in anatom. Njegov prispevek k umetnosti vključuje mojstrovine, kot sta Mona Liza in Zadnja večerja, ki sta znani po revolucionarni uporabi tehnike sfumato (mehko prelivanje barv) in globokem razumevanju človeške psihologije ter anatomije, kar je postavilo temelje za zahodno umetnost.
Versajska palača (Château de Versailles) je nekdanja glavna kraljeva rezidenca Francije, ki se nahaja v bližini Pariza. Najbolj znana je po času vladavine Ludvika XIV., znanega kot 'Sončni kralj', ki je iz skromnega lovskega dvorca ustvaril veličasten simbol absolutistične monarhije. Palača je svetovno znana po svoji razkošni arhitekturi, Dvorani ogledal in obsežnih vrtovih. Danes deluje kot muzej in zgodovinski spomenik, ki priča o bogati in pogosto burni politični ter družbeni zgodovini Francije pred revolucijo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.