Za začetek: kako bi v nekaj stavkih opisali serijo V dobrem in slabem gledalcem, ki je še ne poznajo? Kakšna je njena glavna zgodba in sporočilo?
Gledalce, ki serije še ne poznajo, čaka zelo zanimivo presenečenje ob koncu prve epizode in res jim ga ne bi rada pokvarila, ampak gre za moškega, ki ima že leta dve družini in je zdaj zaradi višje sile prisiljen to skrivnost razkriti vsem. Seveda ni edini, ki nekaj skriva, in njegovo priznanje sproži plaz intrigantnih dogodkov in preobratov, ki močno potegnejo gledalce v dogajanje. Serija se predvsem ukvarja z odnosi, še posebej družinskimi in ljubezenskimi, v vseh različicah družine in ljubezni. Težko mi je izpostaviti sporočilo, saj se serija resnično ukvarja z življenjem, ki pa je kompleksna izkušnja za vse nas. Vsi smo nepopolni, a drug drugemu smo vse, kar imamo. Potrebujemo drug drugega v dobrem in slabem.

Kje je nastala ideja za serijo?
V pogovoru z mojim prijateljem, katerega nenavadna življenjska situacija je bila navdih za serijo. Torej, temelji na resničnih dogodkih. Kar pa ne pomeni, da te dogodke dobesedno "prepisuje", ampak se nanje opira in jih dramaturško celo občasno omili. Življenje je vedno veliko bolj neurejeno in čudno kot fikcija.
Koliko časa je trajala predprodukcija in koliko ljudi je sodelovalo pri razvoju projekta?
Priprave na snemanje serije takšnega obsega so kompleksen večmesečni proces, ki vključuje veliko število ljudi iz različnih ustvarjalnih področij. Odvisno, od kdaj štejete ... Vedno se začne s pisanjem: z idejo, konceptom in prvimi epizodami, precej prej, preden se začnejo priprave na snemanje. Nato se vključijo še drugi scenaristi, kreativni producent, režiserji, igralci, kostumografi, scenografi, vizažisti, direktorji fotografije in še veliko drugih... To je vojska ustvarjalnih ljudi, kjer vsak prispeva h končni kakovosti projekta.
Katere lokacije ste izbrali za snemanje in zakaj ravno te? Ste se na terenu soočili s kakšnimi posebnimi izzivi?
Lokacije se prilagajajo potrebam zgodbe, a stalne lokacije, kot so hiša glavnih junakov na Rokovem perivoju, stavba bolnišnice in na primer stavba mestne uprave kot podjetje glavnega junaka, so bile izbrane kot ene najljubših zagrebških znamenitosti – tako za kreativnega producenta kot tudi zame. Zagreb dolgo ni bil prizorišče dogajanja naših serij in pomembno se nama je zdelo, da ga v zgodbi začutimo in ustrezno predstavimo. Stalne lokacije močno vplivajo na vizualno podobo in atmosfero serije in mislim, da so v tej seriji zelo dobro izbrane.
Kako ste izbirali igralsko zasedbo? Ste že imeli v mislih določene igralce ali ste organizirali avdicije?
Ko pišeš, imaš včasih za nekatere like v glavi določene igralce. To pa še ne pomeni, da bo ta igralec ali igralka na koncu vlogo tudi dejansko dobil. Vse je odvisno od avdicije, za vsako vlogo posebej.
Kako bi ocenili igralske izvedbe – je kdo posebej izstopal ali presenetil s svojo igro?
Celotna igralska zasedba je opravila odlično delo, liki so popolnoma zaživeli in vsak je svojemu liku dal dodatno kvaliteto, nekaj svojega. Moram priznati, da me je bilo najbolj strah, kako bo izpadel lik Veljka, glavnega junaka. Nisem imela v mislih določenega igralca za Veljka, skrbelo me je, kdo ga bo igral, in zelo sem vesela, da je bil izbran Filip Juričić, ker je to odlično izpeljal. Navsezadnje gre za prešuštnika in bigamista, on pa mu je dodal toplo, človeško plat.
Kaj menite, zakaj se je serija tako močno povezala s hrvaškim občinstvom?
Razlogov je veliko – od zanimive, napete zgodbe do igralskih izvedb – a osnovni razlog je, bi rekla, ta, da je serija zelo življenjska. Situacije in liki so zelo resnični, ljudje z napakami in slabostmi, kot vsi mi. Zelo težko je v prvi fazi, ko razvijaš serijo, razložiti, da ni popolnega junaka, da so vsi malo antijunaki, ampak to je zelo človeško. Z lažjimi liki se je tudi lažje poistovetiti in jih vzljubiti.
Serija je predvajana tudi v Sloveniji – kako mislite, da se bodo slovenski gledalci lahko poistovetili s temami in liki?
Verjamem, da enako kot hrvaški. Ljudje so povsod enaki, mučijo in razveseljujejo jih iste stvari, globoko v duši si želijo biti videni, ljubljeni in sprejeti, potrebujejo svojo skupnost ... Zgodbo nosijo liki, avtentičnost čustev in univerzalnost človeške izkušnje. V katerem mestu ali državi je postavljena, je precej manj pomembno.
Koliko vam je bilo pomembno, da ste med ustvarjanjem serije ohranili avtentičnost – zgodovinsko, kulturno in čustveno?
To je odločilno za vsako serijo, ne samo za to. Serija ima lahko vse potrebne "elemente"; vrhunsko produkcijo in odlične igralce, ampak če ni avtentična, ne bo obstala. Občinstvo jo bo zavrnilo.
Ste med snemanjem prejeli kakšne odzive lokalne skupnosti ali celo gledalcev, še preden je bila serija predvajana?
Reakcije so bile izjemne že od samega začetka, takoj ko so ljudje začeli brati scenarije. Z oddajanjem se je to seveda še stopnjevalo. Poleg odzivov na zanimivost zgodbe so ljudje pogosto pristopili k meni in rekli, da imajo podoben primer kot Veljkov v svoji družini ali bližnji okolici. Pričakovala sem, da to ni tako redko, kot si ljudje mislijo, ampak število podobnih zgodb me je resnično presenetilo.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Načrt je še naprej razvijati dobre ideje, delati na novih projektih, se veseliti njihove uresničitve in uspeha. Še veliko zgodb je neizpovedanih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.