Film prikazuje njene fotografije in fotografije njenih otrok, posnete s kamero Super 8: spomine na božič, poletne počitnice, rojstne dneve. Neme posnetke, ki jih je večinoma posnel njen nekdanji mož, komentira od daleč – z empatijo, včasih z nežnostjo in pogosto s samokritičnostjo. V njem se pisateljica ozre na obdobje med letoma 1972 in 1981, ki jo je pripeljalo do emancipacije ter odločnosti kot feministke in pisateljice.

Romanopiska je prikazana večkrat, pogosto s sramežljivim nasmehom in nelagodjem. "Zdi se, da se ženska na sliki vedno sprašuje, kaj počne tam," pisateljica povzame filmske podobe z glasom. Tisti, ki je bral njeni deli Les Annees in La femme gelee, si po pisanju dpa ne morete pomagati, da ne bi v tem prepoznali znamenj, ki bodo sledila v njenem življenju: ločitev, emancipacija, delno s pisanjem, ki ga je dolga leta skrivala pred možem in materjo.
Film je grenko-sladek dokument, ki na intimen način prikaže podobe družinske sreče, hkrati pa prikazuje notranji nemir žene in matere. Ponazarja njeno stremljenje po emancipaciji, ki je bilo značilno za mnoge ženske njene generacije. Hkrati odseva francosko družbo, ki je bila po maju 1968 v tranziciji. Super 8 let ni ne film ne dokumentarec, temveč "fragmenti neke družinske avtobiografije", je povedala pisateljica.
Annie Ernaux je letošnjo Nobelovo nagrado za književnost prejela "za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina". Njena literatura je intimna, politična in univerzalna.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.