Nova sezona serije Izhod: resnična zgodba o sprevrženih poslovnežih

Sprevrženi norveški poslovneži Adam, Henrik, William in Jeppe so nazaj. Zgodba serije Izhod je napisana na podlagi resničnih dogodkov, a se dandanes še vedno ne ve, kakšna so prava imena poslovnežev, ki jih spremljamo v seriji. Samo prva in druga sezona sta doma, na Norveškem, zabeležili dva milijona gledalcev, tretja pa že v prvih nekaj dneh imela več kot milijon gledalcev. 

Norveška serija Izhod (Exit) je že pred leti navduševala tako lokalno kot tudi mednarodno občinstvo. Serija je uspeh žela tudi na VOYO, kjer si zdaj lahko končno ogledamo tudi težko pričakovano tretjo sezono. 

Izhod: izgubljeni moralni kompas in prikaz pretiranega mačizma

Protagonisti so štirje odrasli moški, svetlopolti Norvežani, ki imajo toliko denarja, da bi ga težko zapravili v celoti, živijo v razkošnih vilah, imajo razkošne jahte, postavne žene, majhne otroke in filipinske varuške. Protagonistom je hitro dolgčas in kmalu ugotovijo, da denar, ki so si ga prislužili tako pošteno kot tudi malce manj pošteno, ne osrečuje povsem. Sreče se pač ne da kupiti. V enačbo, kjer so bogati moški s preveč denarja, vmešamo še slab moralni kompas in imamo rezultat, ki obljublja katastrofo.  

Eden od njih na primer nosečo ženo vrže po stopnicah in se pozneje pretvarja, da si je sodil sam, ter ženo podvrže tolikšnim travmam, da doživi spontani splav.

Tretja sezona: dekadentna in destruktivna zabava

Serija, ki jo marsikdo navaja kot najljubšo skandinavsko serijo, v tretji sezoni spet spremlja štiri glavne 'junake', ki se v svetu financ znajdejo tako dobro, da si znajo na vsak način priskrbeti še več denarja, kot ga že imajo. Zadnja sezona Izhoda predstavlja vrhunec življenja likov, ki so ga živeli do zdaj. Vedno so živeli tako, da so vsak element svojega življenja priganjali do skrajnosti. S pretiranim hedonizmom so na svoj način sprožali izločanje hormona sreče. A vse ima svoje meje. Njihov življenjski slog jih je pripeljal do roba, je povedal režiser serije Karlsen in zadnjo sezono opisal kot nekakšno 'dekadentno in destruktivno zabavo'.