Občinstvo je uvodoma nagovoril dr. Blaž Mazi, generalni direktor Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo, ki je med drugim dejal:"Redko se zgodi, da nas film dobesedno postavi v prizor. Slovenski film se je začel s preprostim pogledom skozi objektiv – z radovednostjo in občutkom, da je vredno shraniti trenutek. In danes, z digitalno restavriranim Kekcem, filmom, ki je zaznamoval generacije, ta pogled vračamo nazaj v svet."
Direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler pa je med drugim povedala: "Filma Kekec in Srečno Kekec – slednji je tudi naš prvi barvni igrani celovečerni film – režiserja Jožeta Galeta bosta tako ponovno zaživela v vsem svojem sijaju, predvsem pa bosta spet dostopna najširšemu občinstvu v podobi, kakršno so videli njuni premierni gledalci. To obenem pomeni, da bosta ponovno zaživela tudi na velikem platnu in upam, navdihovala tudi prihodnje generacije mladih. Naslovna sintagma obeležitve 120-letnice slovenskega filma, namreč Srečno, film!, tako ne velja le njegovi prihodnosti, ampak tudi njegovi bogati preteklosti – da bo ta preteklost čim prej in v čim večjem obsegu postala tako del sedanjosti kot bila ohranjena za zanamce. Srečno torej – slovenski film!"
S pogledom na sodobnejši slovenski film je nadaljevala direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar in med drugim dejala: "Umetnice in umetniki, kot so Maja Weiss, Urša Menart, Sonja Prosenc, Urška Djukić, Damjan Kozole, Janez Burger, Martin Turk, Matjaž Ivanišin, Olmo Omerzu, Darko Sinko, Gregor Božič in mnogi drugi, so s svojimi deli pokazali, da lahko tudi majhen narod ustvari velika dela. Filmi, kot so Rezervni deli, Varuh meje, Circus Fantasticus, Ne bom več luzerka, Zgodbe iz kostanjevih gozdov, Zgodovina ljubezni, Oroslan, Inventura in Kaj ti je deklica so nas ponesli na najuglednejše festivale – od Berlina, Benetk in Karlovih Varov do Rotterdama, Tribece in Locarna. Slovenski dokumentarni in animirani filmi pa so v vsem tem času razbijali stereotipe in širili obzorja. Prav s filmom Kekec iz leta 1951, pa se je pri nas začela bogata tradicija filmov za otroke in mladino, ki se nadaljuje tudi danes. Filmi, kot so Gremo mi po svoje, Pojdi z mano, Gajin svet, Košarkar naj bo, Kapa, Igrišča ne damo – in mnogi animirani biseri, ki jih ustvarjajo naši umetniki – so pomembni gradniki kulturne pismenosti mladih. So most med generacijami, med domišljijo in resničnostjo."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.