Olimpijske zgodbe, ki so postale hollywoodske uspešnice

Čeprav se na prvi pogled zdi, da šport in umetnost nimata veliko skupnega, so hollywoodski igralci uspešno zakorakali v čevlje športnikov in na velikih in malih zaslonih ponovno dahnili življenje udarnim zgodbam iz sveta športa in njegovega osrednjega dogodka, olimpijskih iger.

Zgodba, ki je prešla zidove športnega sveta in leta 2017 dobila tudi svoj film z naslovom Jaz, Tonya, je zgodba dveh ameriških umetnostnih drsalk, ki sta razdvojili občinstvo. Na eni strani izjemno talentirano  Tonyo Harding, ki je kot prva ženska na svetu uspešno izvedla trojni axel, je zaradi zunanjega izgleda in medijske ljubezni hitro zasenčila Nancy Kerrigan. Zdrava mera tekmovalnosti je zaradi zunanjih akterjev, Tonyjinega moža, varnostnika in moževega strica, hitro dobila temnejšo plat, ko je varnostnik Shane Stant po navodilu drugih dveh vpletenih Kerriganovo s kovinsko palico udaril po kolenu in jo tako skušal odmakniti s poti do olimpijske medalje. 

Kljub vsemu sta tako Hardingova, ki jo v večkrat nominiranem in nagrajenem filmu zaigra Margot Robbie, kot tudi poškodovana Kerriganova zastopali ameriške barve na olimpijskem ledu in na koncu osvojili osmo ter drugo mesto. Osmo mesto Hardingove pa ni bila največja kazen za drsalko. Zaradi morebitne vpletenosti v napad ji je komisija namreč prepovedala nadaljnjo udejstvovanje v omenjenem športu.

Nekoliko lahkotnejšo, a zanimivo zgodbo je igralec Taron Egerton predstavil v filmu Eddie the Eagle, kjer je stopil v čevlje priljubljenega smučarskega skakalca Michaela Edwardsa. Kljub temu da se je prvi angleški skakalec, ki se mu je uspelo uvrstiti na zimske olimpijske igre, v obeh tekmah znašel na zadnjem mestu, je zaradi svojega odnosa hitro postal zelo priljubljen med gledalci. Film najstrožjih kritikov sicer ni navdušil, je pa zato Edwards igralcu namenil lastno pohvalo in za BBC dejal, da je mladi Egerton zadel vse njegove gibe in mimiko ter splošen vizualni izgled.

Svojo filmsko upodobitev pa niso dobili zgolj športniki, temveč tudi trenerji olimpijskih reprezentanc. Leta 2004 je svoj film dobil bivši hokejist in trener Herb Brooks, ki je leta 1980 z ameriško ekipo zgodovinsko premagal reprezentanco Sovjetske zveze. Igralec Kurt Russell in ekipa filma z naslovom Miracle se je ob letu izida veselila tudi lastne zmage, saj je film prejel nagrado ESPY za najboljši športni film.

Na filmskih platnih so zaživele tudi zgodbe poletnih olimpijskih iger. Emma Stone je leta 2017 v filmu z naslovom Bitka med spoloma zakorakala v čevlje tenisačice Billie Jean King, ki je po koncu lastne kariere kot trenerka uspešno vodila žensko teniško ekipo do zlate medalje na olimpijskih igrah leta 1996 in štiri leta kasneje. Uspešna je bila tudi igralka Stonova, ki je bila za upodobitev nominirana za zlati globus.

Leta 2001 si je boksarske rokavice za vlogo Muhammada Alija nadel Will Smith, ki je za vlogo prav tako prejel številne nominacije, med drugim tudi za prestižnega oskarja. Med boksarjeve številne dosežke spada tudi zgodovinska zmaga na olimpijskih igrah leta 1960, ko je Ali štel komaj 18 let.

V filmu Tekač je igralec Stephan James skočil v čevlje legendarnega Jesseja Owensa, ki je na poletnih olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu osvojil kar štiri zlate medalje, in sicer v teku na 100 in 200 metrov, štafeti štirikrat 100 metrov ter skoku v daljino. S tem dosežkom je uradno postal tudi najuspešnejši tekmovalec teh olimpijskih iger. James se je z vlogo spopadel kot pravi športnik, poleg rednih treningov in spremembe načina življenja je govoril tudi s hčerkama športnika in tako dobil notranji vpogled v življenje atleta.

Omenjeni filmi in še številni drugi so uspešno dokazali, da je podobnosti med športom in umetnostjo več, kot bi sprva mislili. Ob pričetku letošnjih zimskih olimpijskih iger v Pekingu se tako postavlja vprašanje, katere zgodbe bodo filmske ustvarjalce tokrat prepričale, da si zaslužijo upodobitev na velikem ali malem zaslonu.