Paolo Sorrentino na SFF: Ko sem žalosten, je čas, da posnamem film

Že uvodoma je presenetil z značilno samoironijo:"Po naravi sem len. Odločil sem se za snemanje filmov, ker sem pomislil, da za to pravzaprav ni treba nič delati." Lenoba se mu ne zdi slabost, temveč celo gonilo njegovega ustvarjanja.

Ne mara snemati nasilnih prizorov, ker so po njegovem mnenju preveč naporni za uprizarjanje, pa tudi zato, ker ne želi, da njegovi liki predolgo trpijo:"Ne maram snemati nasilnih filmov. Naporno je, da lik preveč trpi, pa še len sem za snemanje."

Sorrentino pa ni le len, temveč tudi – kot pravi sam – zelo hiter režiser. "Ponavadi film končam dva ali tri dni prej, kot je po planu. Sem zelo hiter pri snemanju, ne kompliciram. Raje grem domov in gledam nogomet ali sem z družino." Tudi ta lahkotnost je morda eden izmed razlogov, da njegovi filmi kljub velikim temam delujejo dostopno, zračno in človeško.

Posebej ga navdihujejo trenutki presenečenja in lepote. V njegovih filmih se lepota skriva v nepredvidljivem, v drobnih kretnjah in trenutkih, ki gledalca presenetijo. Film, poudarja, mora odsevati življenje.

Njegovo ustvarjanje se pogosto začne iz osebnih stanj. Film je zanj zdravilo, način, kako razumeti svet in samega sebe. Pri tem pa ga zanimajo predvsem liki, ki so drugačni od njega: "Ko snemam, se v likih ne prepoznam. Vedno me zanimajo drugačni ljudje, taki, kot sam ne bi znal biti."

Za gledalca je pomembno, da ne razume vsega. Po njegovem mnenju so skrivnosti, nepojasnjene podrobnosti in nejasnosti bistveni del filmske izkušnje, saj gledalca potegnejo v nov svet. Veselje samo po sebi po njegovem ne dela filma dobrega za srce – ravno nasprotno, pogosto so to žalost in melanholija, ki ustvarjalcu odprejo pot do iskrenosti.

Na koncu je občinstvo pustil z mislijo, ki združuje preprostost in globino. V Sarajevu je tako še enkrat dokazal, da je njegova filmska govorica utemeljena na prepletanju ironije, poetičnosti in življenjske izkušnje – lastnosti, zaradi katerih ostaja Paolo Sorrentino eden najizvirnejših glasov sodobnega filma.