David Keith Lynch se je leta 1946 rodil v mestu Missoula v ameriški zvezni državi Montana. V najstniških letih se je navdušil nad slikarstvom in se vpisal na študij likovne umetnosti na Muzejski šoli v Bostonu. Slednjega ni dokončal, navdih je našel šele na pensilvanijski akademiji lepih umetnosti, kjer se je zgodil tudi ključni ustvarjalni preskok - iz tradicionalne slike v gibljivo, v animacijo in s tem v svet filma, so ob razstavi Lynchevih del leta 2018 zapisali v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Njegov eksperimentalni kratki film Abeceda (1968) je pritegnil pozornost Ameriškega filmskega inštituta, ki mu je konec 60. let minulega stoletja podelil štipendijo. Sledila je selitev v Los Angeles in dolgotrajno snemanje prvega celovečerca Eraserhead (1977), ki mu je prinesel kultni sloves. Komercialni in kritiški uspeh je nadaljeval s filmom Človek slon (1980), ki je bil nominiran za osem oskarjev. Odmevnost Lynchevega dela je dosegla vrhunec konec 80. in v začetku 90. let s filmi, kot sta Modri žamet (1986) in Divji v srcu (1990) ter TV-nadaljevanko Twin Peaks.
Filozof Mirt Komel, avtor knjige Twin Peaks in postmodernizem: kava, pita, sova, škrat, je pred leti v intervjuju za STA med drugim povedal, da je bil po njegovem mnenju Twin Peaks na začetku 90. let takšna uspešnica v prvi vrsti zato, ker je kot prvi v zgodovini ameriške televizijske produkcije uspel združiti filmsko ustvarjanje s televizijskim obrtništvom.

"Gre za eksplozivno zmes, ki sta jo utelesila David Lynch kot markantni auteur in enfant terrible ameriške filmske scene in Mark Frost, ki je imel dolgo kilometrino standardne televizijske produkcije. Njuno sodelovanje je proizvedlo serijo, ki je s svojimi izjemno kompleksnimi vsebinami, še zlasti pa mešanjem žanrov - od noira do hororja, od soap opere do komedije in vse skupaj spretno prešito z glavnino detektivskega preiskovanja umora Laure Palmer - uspela pritegniti novo generacijo gledalcev, ki jih utečene forme televizijskega koda niso uspele več nagovarjati."
Lynch je v svoji skoraj šest desetletij trajajoči karieri prejel številna priznanja, med drugim leta 1990 na filmskem festivalu v Cannesu zlato palmo za film Divji v srcu, leta 2006 na beneškem filmskem festivalu zlatega leva za življenjsko delo in leta 2019 častnega oskarja.

Likovne umetnosti ni nikoli opustil, poleg slikarstva in grafike ga je zanimala fotografija. Pogosto je bil (so)avtor filmske glasbe, kot avtor in izvajalec pa se je z glasbo ukvarjal tudi izven filma. Izdal je nekaj singlov in albumov, večinoma skupaj s kolegi iz glasbenega sveta.
Umrl je 16. januarja lani v Los Angelesu v 79. letu starosti. V uredništvu revije Ekran so ob njegovi smrti zapisali: "Slutnja, občutje, intuicija - vse to pri Lynchu dobiva povsem realen obstoj, pravzaprav je artikulirano v svoji materialnosti, s tem pa odpira portal v vse znamenite Lyncheve "druge svetove", ki zgrbani bivajo nekje v "realnem" svetu, kjer se kažejo kot kontinuum tega, kar dojemamo kot ta realni svet."
Ameriški filmski inštitut (AFI) je ameriška neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1967, ki je namenjena ohranjanju filmske dediščine Združenih držav Amerike ter spodbujanju filmske umetnosti in izobraževanja. AFI redno podeljuje štipendije mladim filmskim ustvarjalcem, med drugim je s tako štipendijo podprl tudi Davida Lyncha pri njegovem prvem celovečernem filmu.
Filmski noir je stilistični in tematski žanr, ki se je razvil v ameriški kinematografiji, predvsem v 40. in 50. letih 20. stoletja. Značilni so ga mračna, temačna atmosfera, pogosto s pomočjo nizke osvetlitve in senc, cinični ali izgubljeni glavni junaki, zapleteni zapleti, pogosto s kriminalno tematiko, in femme fatale. Žanr se pogosto ukvarja s temami kot so moralna ambigvalentnost, usoda in brezup.
Soap opera, ali v slovenskem prevodu "nadaljevanka", je oblika radijske ali televizijske dramske serije, ki se običajno predvaja dnevno ali večkrat tedensko. Zgodbe v nadaljevankah se pogosto osredotočajo na čustvena življenja, odnose in drame večjega števila likov, pogosto v družinskem ali romantičnem kontekstu. Značilna je počasna naracija, ki se razvija skozi številne epizode, in poudarek na dialogih ter medsebojnih odnosih.



















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.