Kot je na današnji novinarski konferenci povedal programski direktor festivala Simon Popek, jim je v sklopu Perspektive znova uspelo doseči polovično zastopanost režiserk. Med desetimi izbranimi filmi so Če bi imela noge, bi te brcnila v režiji Mary Bronstein z zgodbo o mati samohranilki v krizi srednjih let, Črna borza romunske režiserke Teodore Mihai o ropu umetnin v nizozemskem muzeju, pri katerem gre po mnenju Popka za neposredno kritiko odnosa Evropske unije do marginaliziranih držav unije, ter Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo kot celovečerni prvenec Ester Ivakič, ki jo je Popek označil za unikat v slovenskem filmu.
Izbrali so tudi filma Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Đorđevića, ki je poskušal posneti filmski poklon o umrli materi, in madžarski film Vse je v redu Balinta Daniela Sosa, ki po besedah programskega vodje govori o tem, koliko so starši pripravljeni znižati svoje moralno-etične standarde za dobrobit svojega otroka.
V sekciji Predpremiere bodo med drugim prikazali otvoritveni film festivala, filmsko priredbo romana Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika, Bila je samo nesreča iranskega filmskega režiserja Jafara Panahija, ki je prejel zlato palmo v Cannesu, ter film Bugonija Yorgosa Lanthimosa - predelava kultne južnokorejske komedije Rešimo zeleni planet iz leta 2003, posodobljeno za dobo lažnih novic in teorij zarote.
Kot enega najbolj izpostavljenih filmov jeseni je Popek predstavil Glas Hind Radžab tunizijske režiserke Kaouther Ben Hania, ki prikazuje uboj šestletne deklice v času vojne na območju Gaze. Predpremierno bodo predvajali še film Hamnet režiserke Chloe Zhao, skozi oči Shakespearjeve žene povedano zgodbo o ljubezni, izgubi in ustvarjalni moči, ki je navdihnila eno največjih dramskih del Hamleta. Na programu so tudi celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, filmska predelava Tujca Alberta Camusa z istim naslovom v režiji Francoisa Ozona in senzualen prikaz poporodne depresije Umri, ljubica moja v režiji Lynne Ramsay.
Kralji in kraljice bodo ponudili filme velikih imen svetovnega filma, med njimi Da režiserja Nadava Lapida kot kritika izraelskega genocidnega režima in pojavov konformizma v umetnosti, in Sirat, ki je režiserju Oliverju Laxu prinesel nagrado žirije v Cannesu. V sekciji Panorama svetovnega filma bo med drugim na ogled Sestrica v režiji Hafsie Herzi, v katerem muslimanska najstnica skuša premostiti vrzel med svojo prebujajočo se spolnostjo in družinsko tradicijo. Sekcija Ekstravaganca bo ponudila pet filmov.
Sekcija Jadranska mreža festivalov prinaša šest filmov, retrospektiva je namenjena ameriški filmski režiserki in scenaristki Kelly Reichardt, sekcijo Posvečeno pa so namenili v Moskvi rojeni režiserki in igralki Juliji Solncevi (1901-1989). Sekcija Kinobalon prinaša šest filmov, zopet si bo mladinska žirija ogledala pet izbranih filmov in ob koncu festivala podelila nagrado Kinotripa.
V tekmovalnem programu kratkih filmov Evropa na kratko, ki nastaja v sodelovanju z društvom Kraken, so po besedah producentke in direktorice filma Juce Bonaca pripravili tri sklope, ki sestojijo iz 18 kratkometražnih filmov iz 15 držav. Vodilo letošnjega izbora je predstavitev evropskih kratkometražnih vrhuncev leta ter filmi, ki prinašajo sveže avtorske pristope in raziskujejo zmožnosti filmskega jezika.
Festival se bo tradicionalno sklenil s podelitvijo nagrad - ob nagradah za kratki film in Kinotrip bodo podelili vodomca po izbiri mednarodne žirije za film iz sklopa Perspektive, nagrado občinstva zmaj in nagrado Art kino mreže Slovenije, mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev pa bo podelila nagrado fipresci.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.