'Režiserja Terminatorja so se bali vsi - razen mene'

Po vlogah v številnih filmskih uspešnicah se 63-letna Linda Hamilton vrača na velika platna kot Sarah Connor v težko pričakovanem nadaljevanju franšize Terminator, Terminator: Temačna usoda. Igralka se je kmalu po končanem snemanju pogovarjala z novinarjem britanske časopisne hiše The Independent, Adamom Whiteom, kateremu je razkrila nekatere podrobnosti tako iz svojega zasebnega življenja kot iz zakulisja snemanj. Pojasnila je, kako močno jo je vloga Sarah Connor zaznamovala v resničnem življenjem – spomnimo, prvič je v njene čevlje stopila leta 1984, ko je na velike ekrane prišel prvi del franšize z originalnim naslovom Terminator, povedala pa je tudi, kako je bilo v resnici delati z režiserjem Jamesom Cameronom in razložila, zakaj je bila edina oseba, ki se ga nikoli ni bala. Kljub temu, da je v svoji dolgoletni igralski karieri večinoma blestela v vlogah močnih in neizprosnih junakinj, je priznala, da v resnici nikoli ni želela igrati v tovrstem filmskem žanru. Bolj kot vse drugo je želela nastopiti v zabavnih, humorističnih filmih, a so ji ustvarjalci različnih filmov vedno ponujali vloge policistk, vojakinj in lezbijk. Celo na avdiciji filma Dantejev vrh, ki po vsebini ni niti najmanj najmanj lahkoten, jo je režiser filma, Roger Donaldson, vprašal, ali bi sploh znala stopiti v čevlje 'normalne' ženske, glede na to, da do tedaj ni igrala v filmu podobnega žanra. ''Jezus! Ljudje so imeli o meni dolgo takšno predstavo ... Vsi so me videli zgolj kot Sarah Connor, močno žensko z mišicami,'' je povedala Hamiltonova, ki je v pogovoru z Adamom obudila še marsikateri spomin.

Po prvih šestih tednih snemanja novega filma Terminator: Temačna usoda, so Hamiltonovo pestile številne skrbi. ''Takrat še nisem bila prepričana, ali se vsi strinjamo glede scenarija, ki, mimogrede, sploh še ni bil dodelan ... Ne morem ravno reči, da mi je bila všeč smer, v katero smo se takrat premikali,'' je priznala 63-letnica, ki je razkrila, da je na snemalnem setu brez zadržkov delila svoje opombe glede vsebine in delčkov zgodbe, ki jih je želela spremeniti. ''Od vloge v tem filmu nisem imela nobene koristi, nisem pridobivala novega znanja ali pa se trudila za nek osebni preboj – veliko pa bi izgubila, če bi ostala tiho. Želela sem le, da bi bil film dober. To je bila edina stvar, na katero sem mislila.'' Na vprašanje o tem, ali se ji zdi  enako pomemben tudi uspeh filma na premieri ter njegovo sprejetje med kritiki, je odgovorila: ''Ni mi mar, če film ne bo presegel pričakovanj. Nisem navezana na rezultat. Česar pa vsekakor ne želim, je to, da bi bil film po svoji vsebini in kvaliteti slab. Saj ne, da bi o njem tako mislila ... A vmes so bili trenutki, čisto majhni trenutki, ko sem se zamislila nad zgodbo. Veste, nihče ne postavi pod vprašaj vsebine, pod katero se podpiše James Cameron. Jaz sem jo. Bila sem edina, ki je imela resnično moč 'veta', ker so se vsi drugi bali Camerona. Jaz se nisem. Kaj pa je najhujše, kar bi lahko storil? Me odpustil?''

Poudariti je potrebno, da James tokrat ni bil v vlogi režiserja – slednjo je namreč prevzel Tim Miller, se je pa zato Cameron podpisal kot eden od ustvarjalcev filmske vsebine.

Eden od razlogov, zakaj je Hamiltonova tako ravnodušna do Cameronove avtoritete, se skriva v dejstvu, da je bila pred leti njegova partnerica. V razmerju, v katerem sta bila od leta 1991 do 1999, sta postala starša danes 26-letni Josephine, leta 1997 pa sta svoje razmerje za kratek čas okronala s poroko. Njun zakon se ni izšel po pričakovanjih, saj sta dve leti kasneje podpisala ločitvene papirje, Linda pa je iz zakona odkorakala s približno 50 milijoni evrov. Naslednji razlog gre pripisati njeni visoki prepoznavnosti in priljubljenosti znotraj omenjene franšize. Da je v resnici Hamiltonova in ne Arnold Schwarzenegger tisto pravo 'srce' Terminatorja, potrjuje dejstvo, da je Cameron še pred pričetkom snemanja filma izjavil: ''Nazaj bom pripeljal Lindo Hamilton.''

Čeprav se je Linda v resnici 'upokojila' že leta 2012 in zadnja leta uživa v umirjenem, udobnem življenju v svoji mestni hiši v New Orleansu, je novinarju razkrila, da jo je povabilo k sodelovanju razveselilo bolj, kot bi si kdaj mislila. Na površje so priplavali prejšnji občutki odgovornosti in pozornosti, ki jih zdaj, ko je starejša, dojema precej drugače kot v preteklosti. ''Mislim, da so takšni občutki povezani z dejstvom, da nimam potrebe po dokazovanju. Zdaj sem starejša in bolj samozavestna. Ne želim si nobene zmage, nisem nervozna, sem pa iskrena in včasih tudi zelo poglobljena. Takšen odnos do sebe si dolgujem, gre za nekaj, česar si ne moreš privoščiti, ko si mlad. Pa niti ne gre toliko za samozavest kot za polno zavedanje tega, kdo v resnici sem,'' je pojasnila.

Čeprav je poudarila, da ničesar v svoji karieri ne obžaluje, je priznala, da je bilo precej težko živeti pod bremenom lika Sarah Connor. Ne glede na to, pri katerem filmskem projektu je sodelovala po vlogi v prvih dveh filmih Terminatorja, se ji je pogosto dogajalo, da so se soigralci z njo pošalili z vprašanji: ''So tvoje roke še vedno tako izklesane?'' Zato je, kot pravi, roke skrivala pod dolgimi rokavi in se skušala otresti Connorinine sence.

A njena vloga ji je dala več, kot zgolj mišice. Ravno zaradi nje je namreč prepoznala svojo drugo plat – tisto, ki po njenih lastnih besedah, najbrž nikoli ne bi prišla na površje, če je k temu ne bi prisilile dane okoliščine. ''Saj ne, da sem šibka oseba, ampak šele takrat, ko so od mene zahtevali moč, sem videla, koliko slednje v resnici premorem,'' je razložila in nadaljevala: ''V resnici sem dokaj nežna. Rada sem takšna – precej normalna, bi rekla. Vloga Sarah Connor mi je dala veliko. Kdo ve, kje bi bila zdaj in kaj bi počela, če ne bi bilo nje? Bi sploh bila takšna oseba, kot sem danes?'' Ravno občutek hvaležnosti je bil med drugim eden od vodilnih razlogov, da se je na velika platna odločila vrniti kot Sarah. Za konec se je le še pošalila, da bi se vendarle rada preizkusila tudi v kakšni komični vlogi: ''Vsaj enkrat v tem življenju ... Mislim, da sem si to zaslužila.''