Ritchie v slogu z bondovskim Stathamom

Britanski režiser, tudi nosilec nekaj črnih pasov v borilnih veščinah, 54-letni Guy Ritchie, ima poseben dar, ali še boljše – sposobnost. Pustimo ob strani, da je za Madonno menil, da je "dobra mačka z lepimi nogami", in mu je uspelo biti z njo skoraj desetletje poročen, a dejstvo je, da nam je v četrt stoletja predstavil kup dobrih filmov, predvsem gangsterskih komedij. Spomnite se le filmov Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki (1998) ali Pljuni in jo stisni (2000). Z darom oz. sposobnostjo ciljamo na to, da je npr. iz nekdanjega nogometaša Vinnieja Jonesa naredil enega najboljših filmskih negativcev novega tisočletja, ki so ga pograbili številni drugi režiserji, iz Brada Pitta umazanega vodjo romskega klana in še bi lahko naštevali. Vseeno pa mu iz Madonne ni uspelo narediti filmske zvezde, saj mu je s filmom Odplavljena (2002) uspelo dobiti zgolj pet zlatih malin, tudi za najslabši film, režijo in igralko.

Njegov osrednji igralec (še vedno) ostaja Jason Statham, ki je poleg prvih dveh Ritchiejevih filmov zaigral tudi v manj uspešnem Revolverju, v RockNRollerju pa mu je nastop preprečil konflikt v snemalnih urnikih. Za Stathama se sicer zdi, da se v zadnje četrt stoletja čudežno ni kaj prida postaral, zato se je po lani izdanem Ritchiejem filmu Človekov gnev (Wrath of Man), ki je predelava francoskega filma Cash Truck iz leta 2004, vrnil v peti vlogi njegovega (bržčas) najljubšega režiserja, v novem filmu Operacija Fortune: Prevara stoletja. Ritchie je sicer vmes Roberta Downeya ml. še dvakrat spremenil v Sherlocka Holmesa, Charlieja Hunnama v kralja Arthurja ter Willa Smitha v modrega duha iz svetilke v Aladinu.

V Operaciji Fortune je Statham še najbolj bondovski do zdaj, morda je hotel svetu z levo roko pokazati, da bil v čevlje agenta 007 lahko stopil zlahka, kar je domača naloga za producente, ki iščejo naslednika Danielu Craigu. A Ritchieju tokrat spet uspe nekaj krepko nepričakovanih preobrazb. Iz lahkotne komičarke Aubrey Plaza ustvari premeteno računalniško hekerko, Josh Hartnett se prelevi v "wannabe" kaskaderskega igralca, Cary Elwes, poznan po komediji Robin Hood: Možje v pajkicah, je resen vladni uslužbenec, vedno zmedeni in smešni Hugh Grant pa je tokrat terorist visoke klase pod krinko ekstravagantnega bogataša z uglajenim britanskim naglasom. Ne pozabimo pa še na raperja Bugzyja Malona, ki ga je Ritchie uporabil že pred leti v filmu Gospodje, tokrat pa je v vlogi ostrostrelca.

Ritchie, ki je scenarij napisal z Ivanom Atkinsonom in Marnom Daviesom, je v času pred ukrajinsko vojno menil, da je dobra ideja v filmu imeti zgodbo o ukrajinski mafiji. Ta je ukradla napravo za deset milijard dolarjev, kar pa, glede na trenutno stanje v svetu, morda ni več tako navdušujoče izvirno. A nič zato, tu je super vohun Orson Fortune (Statham), ki bo skušal strojček najti, preden naj bi ga milijarderski prekupčevalec Greg Simmonds (Grant) lahko prodal najboljšemu ponudniku. Orsonu pri tem pomagata hekerka Sarah Fidel (Plaza) in ostrostrelec JJ Davies (Malone).

Film nas popelje od Madrida, prek Cannesa, turške Antalye pa do katarske Dohe. Orson se mora za povrhu ukvarjati še z rivalsko Mikovo ekipo, ki je dobila enako nalogo kot on, čeprav se zdi, da je sam nepremagljiv v vlogi bondovskega saboterja in bi bil, kot rečeno, skoraj idealen za naslednjega Bonda. A ni nujno, da si Statham ob karieri akcijskega junaka želi še te zvezdice, da bi bil označen kot še en Bond, ki ne bi bil nujno po okusu privržencev franšize, ki novince (pre)radi primerjajo s klasičnima igralcema, kot sta bila Sean Connery ali Roger Moore. Film po bombastičnem vrhuncu pripelje k hudomušnemu koncu, ki bi prav lahko bil dober nastavek za nadaljevanje.

Ritchiejev slog je tudi tokrat nezmotljivo njegov, z nekaj presenetljivimi štosi in tudi zornimi koti kamere. Spomnite se iger Sniper Elite ali Call of Duty, pa vam bo jasno, kje je režiser snel kakšno idejo, ki na filmu vsekakor deluje sveže in predvsem malce drugačno. Slabi dve uri mineta na mah, a je treba biti pri gledanju zbran, saj je tempo filma precej "ubijalski" in vam lahko hitro uide kaj pomembnega, kar bi lahko klicalo k ponovnemu ogledu kakšnega prizora ali dialoga.

Če je nekdo novinec pri ogledih filmov Guya Ritchieja, ga to lahko zgolj vzpodbudi, da se zakoplje v njegov soliden opus, ki lahko nič manj kot zasvoji ali ponovno navduši. Če pa si od njega želite še kaj nevidenega, pa je spodbuden podatek ta, da naj bi letos v kinematografe prišel še en njegov film, in sicer akcijski triler The Convenant z Jakom Gyllenhaalom v glavni vlogi. Za vse privržence Stathama pa bo najbrž razveseljivo tudi dejstvo, da naj bi se še letos vrnil v Plačancih 4.