Rešil priljubljene like: s pomočjo UI 'popravil' Igro prestolov

Oboževalci priljubljene serije Igra prestolov so osem let opazovali, kako njihovi najljubši liki umirajo na brutalne, sprevržene in srce parajoče načine. Zdaj pa je ustvarjalec vsebin s pomočjo umetne inteligence prepisal njeno famozno zgodovino, tako da se je postavil v prizore in jih "popravil".

Spletni uporabnik Hakam Kiki je namreč na Instagramu delil videoposnetek, zraven pa pripisal: "Rešil sem težave Igre prestolov". V njegovi "popravljeni" različici drame, brutalnosti in pravzaprav esence serije ni. Različica z umetno inteligenco ga prikazuje, kako se v puloverju s kapuco in kravato sprehaja skozi Sedem kraljestev in ležerno spreminja nekatere najbolj travmatične prizore. Najbolj preseneča dejstvo, da so "popravljeni" prizori videti dokaj resnični.

V dveh minutah posnetka, obdelanega z umetno inteligenco, Kiki tako denimo prestreže Brana Starka sredi padca s stolpa Winterfell in ga reši pred paralizo. Nato Neda Starka potegne stran od rabljevega rezila in gotove smrti. Joffreyja Baratheona z udarci vrže po tleh in po bitki objame preživelega Oberyna Martella. Spletnim uporabnikom torej postreže z vsem tistim, kar bi se zgodilo v idealnem svetu s srečnim koncem. Nobenih smrti, bolečin, izdaj in tragedij.

Posnetek je kmalu postal viralen z več kot 6,5 milijona ogledov in tisoči všečkov. Številni komentarji so Kikija pohvalili in se mu zahvalili za "zdravilne" popravke. "Hvala, ker si rešil Neda Starka," je zapisal eden od uporabnikov. "Sever se spominja," je dodal drug uporabnik. "Si nas pravkar ... ozdravil?" pa je zapisal tretji.

Tovrsten posnetek sicer ni novost – številni spletni uporabniki so že prej z orodji umetne inteligence poustvarjali prizore iz filmov. Rezultati so bili večinoma vizualno nenavadni, kar je značilno za zgodnje UI-predelave, ki pogosto delujejo kot bizarna interpretacija izvirnika.

Tokratni posnetek ustvarjalca Kikija pa izstopa, saj ohranja originalne igralske nastope in jih ne nadomešča z UI-generiranimi obrazi. Namesto tega se avtor v prizore "vrine" kot nekakšen vsiljivi opazovalec, ki poseže v dogajanje in ga preoblikuje. Tak pristop daje posnetku presenetljivo naraven vtis, obenem pa omogoči humorni zasuk, ki po besedah avtorja "ozdravi tisti del mene, za katerega sploh nisem vedel, da je bil poškodovan".