Scenarist filma Sfinga navdušil s posnetkom, a nadaljevanja (še) ne bo

Snemanje nadaljevanja (ki ga še ne bo) kot Kresalov najzahtevnejši gorski posnetek

Pred dnevi je scenarist Gregor Kresal, ki je zaslužen za scenarij alpinističnega dokumentarnega filma Sfinga, na družbenem omrežju Facebook s svojo objavo spomnil, da bi se slovenska javnost lahko veselila tudi njegovega nadaljevanja: "Enega od uvodnih posnetkov filma Sfinga 2, ki sem ga snemal septembra leta 2012, sem si zamislil kot krog okoli Aljaževega stolpa, tako da bi se krog poti kamere sklenil v natančno 24 urah. Logistično in tehnično gledano je to še vedno moj najzahtevnejši gorski posnetek do zdaj, pa tudi daleč najdražji – in vsega skupaj dolg le 25 sekund! Dan ima 1440 minut, mi pa smo na vsaki dve minuti posneli eno fotografijo, torej smo dobili 720 fotografij, ki smo jih nato zložili v videoposnetek, po 25 sličic na sekundo. Med posameznimi osvetlitvami smo 3,5-metrsko roko, ki je potovala po okrogli tračnici in držala dva fotoaparata, ki sta bila povezana z računalnikom, premaknili za 1,5 cm. Snemali smo s posebnim dovoljenjem Triglavskega narodnega parka."

40 ur koncentracije in 250 kilogramov težka tehnična oprema

V objavi na Facebooku je zapisal, kako zelo zahteven je bil proces nastajanja posnetka, ki zadnje dni navdušuje na družbenem omrežju. Kot je zapisal, je samo izdelava načrta in tračnice z vozičkom za nosilno roko trajala en mesec. Ker je vsa oprema tehtala kar 250 kilogramov, je bil podvig še toliko težji: "Na dan pred začetkom snemanja sta nam transport in montaža tračnice vzela kar 12 ur časa, nočni sestop z velikanskimi nahrbtniki pa se je tudi kar vlekel. Skupaj 40 ur popolne koncentracije. V načrt posnetka je bilo treba vračunati sončni vzhod in zahod, kar je pomenilo start na točno določenem mestu. Ena najtežjih nalog tega projekta je bila vseeno malo nenavadna: prepričevanje planincev, naj se takoj po tem, ko so prisopihali na vrh, poskušajo hitro umakniti pogledu kamere, je na vrhu Triglava pomenilo skorajda misijo nemogoče." Kresal se je v objavi tako zahvalil tudi vsem planincem, ki so bili tam v času snemanja, saj so jih nenehno prosili, naj se umaknejo. A tu izzivov še ni konec. Krog okoli Aljaževega stolpa je želel posneti še v zimskih razmerah, a jih je presenetil globok sneg, zato je moral idejo opustiti: "S kolegom sva tik pred nočjo prišla na vrh, ure in ure odkopavala tračnico in pakirala helikoptersko mrežo. Okoli polnoči sva padla na svoja armafleksa in hotela gledati zvezde, pa se je namesto tega začelo bliskati kot v lunaparku, da sva se komaj še pravi čas zavlekla v Staničevo zavetišče. No, zgodba mojega filmskega kroženja okoli Aljaža se je naslednji dan srečno zaključila, film – čeprav je bil skoraj v celoti posnet – pa ni nikoli ugledal luči sveta."

Materiala za film dovolj, a pri pomoči za finančno pomoč Kresal naletel na gluha ušesa

A nadaljevanja Sfinge žal ne bo. Po triletnem birokratskem boju in vseh zavrnitvah, se je Kresal odločil, da je bitka zaenkrat izgubljena. Materiala za nov dokumentarec o slovenskem visokogorju ima še dovolj, scenarij je že spisan, manjka mu samo še finančna podpora, za katero pa niti ministrstvo za kulturo niti Slovenski filmski center nimata posluha.

"Načeloma ta projekt stoji," nam je v pogovoru dejal Gregor Kresal. "Če se bo kje našel denar, bom ga dokončal. Za Sfingo sem pisal scenarij dve leti in pol, preden smo dobili nekaj sredstev, da smo šli to posnet. Še vedno je to bila zgolj ena tretjina običajnih sredstev za celovečerni dokumentarec. Snemanje je bilo zelo dolgotrajno in nevarno, a smo ga nekako izpeljali," je o nastajanju celovečerca in o snemanju na Triglavski severni steni povedal Gregor.

Film, ki ni imel distributerja, je v kinih doživel za slovenske razmere velik uspeh. Ker je ostalo še toliko posnetega materiala, je Kresal pripravil nov scenarij, v katerem bi bila vključena še legenda o Ajdovski deklici in zlatorogu. Prijavil se je na razpis, ki ga je objavil Slovenski filmski center, a so ga zavrnili z argumentom, da v Sloveniji gledalci nočejo gledati nadaljevanj. Pritožbo mu je ugodilo ministrstvo za kulturo, ki je njegovo prošnjo vrnilo na Center, a se je zgodba ponovila. Kresal je pri razpisu vztrajal tri leta, a scenarij je ostal v predalu.

"V letu 2012 smo naredili približno petnajst snemalnih dni na vrhu Triglava in v njegovi okolici, kjer smo posneli tri četrtine materiala. Delovni načrt je imel naslov Sfinga 2, sam pa bi mu dal ime Kamniti srce. Na posnetkih so tudi izjave tistih, ki so nastopili v Sfingi, s svojim pogledom in z neke distance o filmu in o tem, kako se jih je zgodba filma dotaknila," nadaljuje Kresal. Sfinga se namreč dotakne tudi zgodbe, ki jo je Ante Mahkota opisal v svoji knjigi z istoimenskim naslovom.

Kresal je dodal, da takrat ni dvomil v to, da bi se pri financiranju zapletlo, saj je bil odziv publike tako pozitiven, enako pa je pričakoval od strokovne javnosti. Gregorjeva zgodba je tako še ena izmed mnogih, na katere opozarjajo slovenski ustvarjalci filma. Razpisi, na katerih sredstva dobijo vedno isti prijavitelji, pomanjkanje posluha in financ za nove projekte, iskanje sponzorjev in vlaganje lastnih sredstev.

Dolgotrajna produkcija in dodatno snemanje bi bila za Kresala prevelik finančni in časovni zalogaj. Nastal je še napovednik za film Kamnito srce, potem pa se je projekt ustavil. "Za snemanje tega filma sem izumil cel kup enih pripomočkov, eden izmed teh je bila tudi okrogla tračnica, ki bi gledalcem vizualno približala celotno izkušnjo," je še dejal Gregor, ki je tračnico uporabil tudi pri 24-urnem snemanju vrha Triglava, a celotni projekt je kljub temu moral za nedoločen čas postaviti na stranski tir.  

Kljub vsem slabim izkušnjam pa Gregor Kresal ni obupal, ponudila se mu je priložnost v Ameriki, kjer je študiral režijo pri znanem ameriškem režiserju, a se je vrnil v Slovenijo. Scenarij za Kamnito srce sicer še počiva v njegovem predalu in čaka na svojo priložnost. Morda pa se v kratkem najde nekaj posluha tudi za projekte kot je Gregorjev, finančna sredstva pa ne bodo več ovira za toliko slovenskih filmskih projektov.