Se pokojni režiser obrača v grobu ob petem Kriku?

Kultni Wes Craven je leta 1996 na novo prerodil žanr t. i. slasherjev, grozljivih filmov, v katerih se vse vrti okoli skrivnostnega morilca, ki je v tem primeru postal "ghostface", morilec z masko duha v črni halji. Na mah so se pojavili novi, podobni primeri, kot npr. Vem, kaj ste zagrešili lansko poletje, ki ga je, zanimivo, prav tako oscenaril Kevin Williamson, človek, ki je napisal scenarij za vse prve štiri filme Krik.

Novi film sta režirala Matt Bettinelli-Olpin in Tyler Gillett, scenarij pa napisala James Vanderbilt ter Guy Busick. Vsi so zagotovo oboževalci Cravenovih del, posebej štirih filmov Krik, ki so nas strašili celih petnajst let. Koliko potreben je po dobrem desetletju nov film Krik, pa lahko vprašate njih, četudi televizijska serija, ki smo jo lahko spremljali v zadnjem desetletju, niti slučajno ni dosegla popularnosti ali naredila vtisa, ki so ga v poldrugem desetletju poprej naredili filmi.

Letošnji izdelek nas popelje v čas petindvajset let kasneje, potem ko sta Billy in Stu (v prvem filmu) morila v seriji brutalnih umorov v sicer spokojnem mestu Woodsboro. Študentko Taro Carpenter (Jenna Ortega) napade nov zamaskirani morilec, a njegov napad preživi. Njena sestra Sam (Melissa Barrera) jo zato s fantom obišče v bolnišnici, kjer spozna sestrino skupino prijateljev. Kmalu tudi njo napade morilec, sama pa ima privide Billyja Loomisa (Skeet Ulrich), za katerega se izkaže, da je njen biološki oče, zaradi česar se je tudi odtujila od Tare.

Ko s fantom Richiejem obiščeta nekdanjega policista Deweya (David Arquette), ki je slabo prenesel ločitev od novinarke Gale Weathers (Courteney Cox), ga prosita za pomoč pri raziskovanju skrivnostnega morilca. Ko pokliče še Sidney Prescott (Neve Campbell), začneta skupaj obujati spomine in zgodba izpred let se odvije pred njunimi očmi. Vmes se pojavijo različne teorije, kdo vse bi lahko bil pod masko duha in si je za žrtve vzel novo skupino najstnikov. Seveda pridejo na dan temne skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta ...

Krik, prvotno mišljen kot trilogija, je bil brez dvoma Cravenov otrok, za katerega pa, podobno kot grozljivo serijo Žaga, velja, da je prvi del absolutno najboljši. Heh, še v najnovejšem filmu, ki so ga prijazno posvetili prav Wesu, lahko slišimo, kako so predelave filmov in nadaljevanja ponavadi zanič. Ker "Hollywood nima več dobrih idej, jim lahko ponudimo nekaj novega gradiva", dahne eden od protagonistov. Kar niti ni daleč od resnice, vsaj, če sodimo po zadnjih dvajsetih letih. A Craven se je, kot je dobro znano, proslavil predvsem po zaslugi serije Nočna mora v ulici brestov s kultnim Freddyjem Kruegerjem, morilcem iz sanj, ki je moril v resničnem življenju. V bistvu pa je bil, kot smo izvedeli kasneje, sin nune in psihopata, ki ga je v filmu upodobil nihče drug kot Alice Cooper.  

Craven je s Freddyjem stopil v elitno ligo serijskih morilcev, v katerem so zagotovo Norman Bates (Psiho), Michael Myers (Noč čarovnic), Jason Vorhees (Petek 13), Pinhead (Gospodar pekla) in še kdo. Craven, ki je režiral dva od sedmih filmov, je dokazal, da se da serijo obdržati pri življenju dolgo časa, če imaš zanimivega serijskega morilca, ki je bil v primerjavi z Jasonom, Michaelom ali duhom iz Krika zagotovo nekaj razredov bolj zabaven in markanten. Freddyjeve enovrstičnice še dandanes obožuje na milijone oboževalcev po svetu. Vsi ostali pa so bili, v primerjavi z njim, dolgočasno neartikuliralni, kar zagotovo ni ravno pridalo k njihovi privlačnosti v popularni kulturi.  

Na kako gluha ušesa pri oboževalcih naletijo predelave, se lahko spomnite kratko malo obupne predelave Nočne more iz ulice brestov leta 2010 z novim igralcem, sicer solidnim Jackiejem Earlom Haleyjem, a priče smo bili povsem nepotrebnemu rimejku filma, ki se ga bo vedno splačalo pogledati v izvirniku. Večja ironija pri vsem skupaj pa je podatek, da je film v celotni seriji (če štejemo še Freddy proti Jasonu), torej od devetih filmov, zaslužil največ. Kar v Hollywoodu očitno zadostuje. Podobno velja za poskuse Roba Zombieja s franšizo Petek 13 ali sicer solidno predelavo Teksaškega pokola z motorko iz leta 2003 z modernimi igralci. Kaj je pravzaprav smisel predelav, razen morebitnih dolarjev v kinoblagajnah, četudi je vsem jasno kot na dlani, da bi tudi mlajše generacije definitivno naredile večjo uslugo sebi, če bi si ogledale izvirni film?

Nekako takšen je tudi občutek ob gledanju najnovejšega Krika. Kdor se je pripravljal, pa si je morda pred tem ogledal prvi Krik izpred 26 let, lahko hitro ugotovi, kako dobro je Craven izbral igralsko ekipo (Campbellovo, Coxovo, Arquetteja) ali recimo celo vrsto mladih igralcev, ki so pokazali svoj talent in imeli veliko zaslug za uspeh (Rose McGowan, Matthew Lillard, Skeet Ulrich, Drew Barrymore). Novi film kajpak ponudi novo četico mladih, ki so tako ali drugače (ne)povezani s prvotnimi liki in četrt stoletja starejše različice Sidney, Gale in Deweya z izvirnimi igralci. Ob tem lahko najizraziteje opazimo, da se je Campbellova neverjetno lepo postarala oz. so bila leta z njo prijazna, Arquette je morda celo za nekaj odtenkov bolj možat, Coxova pa boleče "plastična", saj si ni naredila ravno usluge z lepotnimi operacijami obraza. Namesto filmskih citatov in prebliskov, ki jih je tako slastno ponudil izvirnik, ki kljub starosti, sploh ne deluje zastarelo, dobimo kupček pravil, ki jih med zobmi izusti Dewey, dokler ne sreča svoje usode. Mladi pač ne poslušajo in stvari raje delajo po svoje. Heh, pojavita se celo Joshua Jackson in Ulrich.

V tem primeru torej nekakšno posvetilo Cravenu ni ravno velika usluga gledalcem, saj v razen nekaj krvavih prizorov, ki nas namensko skušajo prestrašiti, ne sledimo pretirano izvirni vsebini, ki bi nas prepričala ali v kateri bi lahko prav posebej uživali. Ob dejstvu, da je po Kriku 2 (1997) kvaliteta filmov drastično upadla, trojka in štirica sta komaj vredni omembe, pa drži, da se je v vsaki pojavila nova četica lepotičk, ki so se žrtvovale kot "kraljice krika" in v mlaki krvi nesrečno končale svoja mlada življenja. Ali je Cravenu ob najnovejšem Kriku, ki mu v kinoblagajnah menda sploh ne gre slabo, iz groba smeji ali se v njem živčno obrača, je torej vprašanje za milijon dolarjev. Zagotovo boste naredili bolje, če si ogledate prva dva filma, kot da svoj čas in živce izpostavljate (ne)potrebnim predelavam ali nadaljevanjem. A brez skrbi, če ne drugega, so kritiki precej pohvalili Campbellovo v vlogi Sidney, ki je že izrazila željo, da bi posnela še kak film v pričujoči seriji. Torej tudi za šesti film ne bi smeli biti pretirano v skrbeh ...