Družina režiserja Veljka Bulajića je sporočila, da je ta umrl. Najbolj znan je bil po vojnih dramah in spektaklih o drugi svetovni vojni, umrl pa je po kratki bolezni v 97. letu starosti. Do druge svetovne vojne je z družino živel v Sarajevu, pozneje pa je živel in ustvarjal na Hrvaškem, poroča hrvaški net.hr.

V Rimu je študiral režijo in tam diplomiral leta 1959. Med tem časom je asistiral velikim režiserjem, kot sta Federico Fellini in Vittorio De Sica. Po študiju se je vrnil v nekdanjo Jugoslavijo. Režisersko kariero je začel z dvema kratkima filmoma Kamen in morje in Brod lutalica (1953). Svoj prvi celovečerni film Vlak brez voznega reda (o povojnih migracijah prebivalstva) je posnel leta 1959.

Delo je bilo nagrajeno z dvema zlatima arenama ter nagradama Slavica in jelen v Pulju ter nagrado mesta Zagreb. Sledil je film Vojna (1960), vizija vojne katastrofe, nagrajen z zlato in srebrno areno v Pulju. Velik uspeh je Bulajić dosegel s filmom Uzavreli grad (1961) o življenju v novem industrijskem središču, ki je bil v Pulju nagrajen tudi z zlato areno.

Bulajić je avtor, čigar filmi so med domačimi in tujimi gledalci dosegli največji uspeh. Na vrhu lestvice najbolj gledanih filmov na območju nekdanje Jugoslavije so Kozara, Vlak brez voznega reda, Atentat v Sarajevu in Bitka na Neretvi. Omenjeni štirje filmi so bili predvajani v številnih državah, kar je jugoslovanska oblast spodbujala iz političnih in ideoloških razlogov. Toda njegovi filmi so prinašali tudi velike dobičke.

V času svoje kariere je prejel številne mednarodne nagrade, med katerimi so zlati lev na Beneškem filmskem festivalu,  zlata nimfa v Monte Carlu, nagradi za režijo v San Sebastianu in New Delhiju, zlate medalje na mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi, mednarodne nagrade kritikov CIDALC, nagrade zlata konica za najboljši film v Valladolidu in druge.

Po odločitvi Festivala sredozemskih držav v Rimu je Bulajić leta 2013 prejel nagrado za življenjsko delo, potem ko so v rimski Filmski palači predvajali njegov film Libertas o življenju in delu velikega hrvaškega pisatelja Marina Držića. Nagrado mu je izročil Franco Nero, zvezda njegove Bitke na Neretvi iz leta 1969, filma, ki so ga v Jugoslaviji razglasili za enega najboljših vojnih filmov vseh časov.