V dokumentarnem filmu Najlepši deček na svetu iz leta 2021 sta Kristina Lindström in Kristian Petrie raziskovala travmo, ki jo je Andresen utrpel med in po snemanju filma Smrt v Benetkah. Prav soustvarjalca filma sta v nedeljo švedskim medijem sporočila, da je igralec umrl dan prej.

Björn Andresen je bil star 16 let, ko je v filmu Smrt v Benetkah upodobil 14-letnika, s katerim je obseden starejši in bolni skladatelj, ki ga je zaigral Dirk Bogarde. Petrie je v odzivu na igralčevo smrt za Dagens Nyheter povedal, da se ga spominja kot pogumnega človeka z neverjetno karizmo in pojavo pred kamero.
Andresen, rojen leta 1955 v Stockholmu, je imel travmatično otroštvo. Potem ko je njegov oče umrl v nesreči, njegova mama pa je storila samomor, ko je bil star deset let, ga je vzgajala babica. Zaradi njegovega videza in želje, da bi v družini imeli slavno osebo, je vnuka usmerila v manekenstvo in igranje, kar je pripeljalo do tega, da ga je znani italijanski režiser Luchino Visconti na avdiciji izbral za vlogo, ki ga je čez noč izstrelila med zvezde. Zanj osebno je ta preobrat pomenil nočno moro, zlasti potem, ko je Visconti Andresena na novinarski konferenci v Cannesu označil za najlepšega dečka na svetu.

"Kar zadeva življenje in kariero, je to zelo slabo vplivalo na številne stvari," je Andresen povedal za ameriško revijo Variety, ko je v kinematografe prišel dokumentarni film.
Dokumentarec med drugim prikaže Andresenovo avdicijo za Viscontija, ko so ga prosili, da si sleče majico, zaradi česar mu je bilo neprijetno. "Na to nisem bil pripravljen. Spomnim se, da me je postavil z eno nogo ob steno, nikoli ne bi stal tako. Ko si to zdaj ogledam, vidim, kako me je ta baraba seksualizirala," je še povedal igralec.
Po filmu Smrt v Benetkah je Andresen odšel na Japonsko, kjer so ga častili kot pop zvezdnika.
Skupno je zaigral v več kot 30 filmih in televizijskih serijah, nazadnje v grozljivki Arija Asterja iz leta 2019 Solsticij, kjer je imel manjšo vlogo starejšega moškega po imenu Dan.
Svojo kariero je nekoč opisal kot kaos in zatrdil, da ga je lik Tadzia preganjal vse do odraslosti. "Moja kariera je ena redkih, ki se je začela na samem vrhu in se nato samo še spuščala navzdol. Bilo je osamljeno," je povedal po poročanju britanskega The Guardiana.

Leta 2003 je tudi javno nasprotoval feministki Germaine Greer, ker je brez njegovega dovoljenja uporabila njegovo fotografijo na naslovnici svoje knjige Lepi fant. Nekateri njegovi ugovori so se nanašali na njegovo izkušnjo z Viscontijem.
"Ljubezen odraslih do mladoletnikov je nekaj, čemur načeloma nasprotujem. Čustveno in intelektualno me to moti, ker imam nekaj vpogleda v to, kaj takšna ljubezen pomeni," je takrat navedel. Založba Thames and Hudson, ki je knjigo izdala, je njegove ugovore zavrnila in utemeljila, da za objavo ne potrebuje njegovega dovoljenja, zgolj dovoljenje fotografa Davida Baileyja.
Andresen je bil nekaj časa poročen s švedsko pesnico Susanno Roman. Skupaj sta imela dva otroka, hčerko Robine, ki se je rodila leta 1984, in sina Elvina, ki se je rodil dve leti kasneje, a je pri devetih mesecih umrl zaradi sindroma nenadne smrti dojenčkov.






















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.