Uspešnica Belo se pere na devetdeset izšla še v razširjeni filmski izdaji

V posebni, filmski izdaji knjiga vsebuje skoraj 60 barvnih fotografij iz prihajajočega celovečerca. Kot je na današnji predstavitvi povedal direktor založbe Beletrina Mitja Čander, je Belo se pere na devetdeset ena tistih knjig, ki dokazujejo, da je založništvo tudi posel s srečnim koncem.

Pri založbi so rokopis dojemali kot odličen prvenec, zlasti jih je po njegovih besedah presenetilo, kako lahko o tako težki temi, kot je rak, pripoveduje na tako lahkoten način. Pri bralcih je bila nato knjiga presenetljivo dobro sprejeta, čeprav je avtorica v tistem času imela velike protikandidate v (avto)biografijah znanih osebnosti. Posledica izdaje je bila tudi, da je spremenila javni diskurz o raku.

Prav zaradi takratne "konkurence" je avtorica imela številne pomisleke o tem, kako bo sprejeta knjiga "nekoga iz ulice", danes pa se ji zdi osupljivo, da je postala del javnega diskurza. Tudi pričakovanja glede filma niso bila preprosta, saj "ni enostavno gledati svoje življenje na ekranu", je povedala na predstavitvi. Hkrati s prvim gledanjem filma je doživela katarzo, na premieri v Sarajevu pa je nato spoznala še, kako silno čustveno moč ima film.

"Ko je pred sedmimi leti knjiga izšla, se mi ni niti sanjalo, da bo tako dobro sprejeta pri blakah in bralcih. Zaradi načina, na kakršnega je roman napisan, se je ustvaril občutek intimnosti ob branju. Zaradi iskrenosti, ki sem jo podelila drugim, so z neverjetno iskrenostjo bralci prihajali k meni nazaj," je o odzivih bralcev na literanih srečanjih in predstavitvah knjige za našo ekipo povedala Bronja Žakelj.

Za Marka Naberšnika je bila Belo se pere na devetdeset po Petelinjem zajtrku in Šanghaju tretja adaptacija literarnega dela in kot je povedal, je imel film dolgo pot, saj je od ideje do realizacije minilo sedem let. A po prvih odzivih se mu zdi, da je nastalo nekaj dobrega in da je film pripravljen, da gre v svet. Kot je ocenil, knjiga nagovarja bralce, film pa bo morda nagovarjal tako gledalce kot bralce, da se bodo ponovno vrnili k literarni zgodbi.

"Filmska verzija knjige je res nekaj posebnega, ker bodo bralci med prebiranjem spremljali tudi fotografije iz filma. To je hibridna različica, moment, ki bo po eni strani oplemenitil film in na drugi strani knjigo," pa je povedal režiser.

Film je nastal pod okriljem produkcijske hiše Perfo Aleša Pavlina. Ekranizacija je bila po njegovih besedah izjemno zahtevna, tudi po finančni plati, za kar so pridobili sredstva številnih koproducentov iz okoliških držav. Odziv nanj se mu sicer zdi univerzalen, poleg tega si želi, da bi ga videli po vsej Evropi. Po svetovni premieri v Sarajevu je na festivalu v črnogorskem Herceg Novem prinesel nagrado Lei Cok in Anici Dobra za najboljšo žensko vlogo, pred slovensko premiero pa bo na ogled še v Luksemburgu in v nemškem Cottbusu.

"Gre za vlak smrti čustev. Gledalci se bodo smejali in jokali. Konec je optimističen in Bronja je zmagovalka. Danes je tukaj z nami in je inspiracija mnogim, ki so se soočili s to boleznijo (rakom) ali s kakšno drugo težavo v življenju. zato mislim, da bo film gledalca, ko bo zapuščal kino dvorano, osrečil," pa je dejal Pavlin.

Po slovenski distribuciji bo potoval v države koproducentke - Italijo, Hrvaško, Srbijo, Črno goro in Severno Makedonijo, morda pa tudi še na katerega od tujih festivalov, s katerimi se že dogovarjajo.