V Križankah uživali ob štirih slovenskih filmskih klasikah

Otvoritveni večer je zaznamovala romantična komedija Vesna, prva prava slovenska igrana komedija, režiserja Františka Čápa. Drugi večer je bil v znamenju filma Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica režiserja Karpa Godine, drame o glasbenikih, ki v povojni Jugoslaviji kljub ideološkim pritiskom sledijo ljubezni do jazza.

Tretji večer je bil posvečen priljubljeni komični drami Babica gre na jug (1991), režiserja Vincija Voguea Anžlovarja. Zgodba spremlja svobodomiselno babico Saro, ki se nekega večera upre pričakovanjem svoje hčere in pobegne iz doma za ostarele. Med štopanjem spozna saksofonista Davida, s katerim se spontano poda proti morju. Sledi serija dogodivščin – od kraje nakita do nepričakovanega srečanja v jazz klubu in igranja na srečo v igralnici, kjer babica zadene večjo vsoto denarja. Čeprav jo pot izčrpa in konča v bolnišnici, Sara hitro okreva in skupaj z Davidom ter pevko Lauro nadaljuje avanturo. Film s toplino, humorjem in drznostjo prepleta generacijski razkorak, hrepenenje po svobodi in radost nepričakovanih zavezništev.

Filmski cikel so sklenili s kultno komedijo Jebiga režiserja in scenarista Mihe Hočevarja, ki z značilnim humorjem in ironijo ujame duh poznih devetdesetih.

Projekcij so se udeležili tudi številni znani obrazi.

"Gledal sem še tisto staro varianto, ta je že zelo obdelana, je pa to meni izredno ljub in drag film. Lep iz več zornih kotov, tako da sem rekel, da grem še enkrat pogledam," nam je povedal igralec Jurij Zrnec.

"Meni je vsak razlo, da si lahko pogledam Babico nostalgičen, romantičen, poln spominov. Zmeraj, ko gledam ta film, se vklopi spominska kartica," pa je povedala igralka Nataša Matjašec Rošker.

Pobudnik štirih filmskih večerov pod zvezdami v ambientu Križank je digitalizirano različico prvega filma v samostojni Sloveniji posvetil preminulemu prijatelju in nekdanjemu sodelavcu.

"To je poklon temu gospodu, ki si je izmislil ta film in to je bil za vse nas prvi film, ki smo ga naredili. To smo speljali z neko hecno energijo. Takrat so vsi rekli, da to nikoli ne bomo naredili, no, pa smo," pa je povedal režiser Peter Bratuša.