Osrednji lik drame je konkvistador don Felipe po koncu triumfalnih bojnih pohodov, ko v ponižnosti čaka na imenovanje za vicekralja novih ozemelj. Ko izve, da so na to mesto imenovali nekoga, ki ni nikoli stal na bojišču, se odpravi na vojni pohod. Med njegovo odsotnostjo se njegov sin poroči, ko se vrne, pa je samo še senca samega sebe, saj so ga njegovi soborci zapustili. Njegov sin medtem na lastno pest odide na bojni pohod, da bi se maščeval tistim, ki so izdali njegovega očeta, in da bi se s tem končno zapisal med junake, so o vsebini drame zapisali v MGL.
Zgodbo s štirimi junaki, predstavniki zahodne civilizacije, je režiser postavil v distopično prihodnost, izhodišče za vstop v postavljanje drame pa mu je služilo vprašanje, kaj se dogaja z evropsko civilizacijo, da se ne glede na dosedanje izkušnje, kot je Auschwitz, vedno znova vrača v barbarstvo. Hkrati predstava po besedah dramaturga Milana Ramšaka Markovića govori tudi o tem, kaj pomeni človek danes, kaj je dovoljeno in kaj ne in ali smo morda na začetku nekega novega obdobja.
Kot je v gledališkem listu zapisala Zala Dobovšek, je drama Osvajalec zgodba o vojni, genocidu, zavojevanju, oblasti, elitah, kruti kulturni apropriaciji in sužnjelastniškem izkoriščanju. "A na samem začetku in tudi na koncu je to brutalna prispodoba zakoreninjenega patriarhata."
Hieng je igro Osvajalec napisal leta 1970 po naročilu Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu, prvo slovensko uprizoritev pa je doživela v MGL v režiji Dušana Jovanovića. Tokratna izvedba bo hkrati zaznamovala 55-letnico prve slovenske postavitve. V njej bodo nastopili Igor Samobor kot gost, Jana Zupančič, Matej Puc in Klara Kuk.
Pri nastanku predstave so sodelovali še scenograf in avtor videa Igor Vasiljev, kostumografka Belinda Radulović, avtor glasbe Drago Ivanuša ter oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.