Vzpon in padec zlatih globusov. Ali bodo nagrade preživele?

Podelitev zlatih globusov je letos potekala nekoliko drugače. Prireditev, ki se je odvila v nedeljo, 9. januarja, je minila v tišini. Zaznamovala jo je odsotnost odrskega dogajanja, rdeče preproge, zvezdnikov in zabave, gledalci pa so ostali tudi brez težko pričakovanega prenosa televizijske mreže NBC. Imena nagrajencev in končne odločitve Združenja tujih dopisnikov Hollywooda so namreč iz posebne sobe hotela Beverly Hilton v svet pošiljali zgolj s pomočjo Twitterja.

Zunanja podoba letošnje podelitve je rezultat dolgih let kontroverz, ki jih s seboj prinaša prireditev v organizaciji združenja HFPA, ustanovljenega leta 1943. Obtožbe o korupciji in pomanjkanju raznolikosti so pripeljale do tega, da je NBC opustil načrt glede televizijskega prenosa, hollywoodska podjetja, ki se ukvarjajo z marketinškimi storitvami in odnosi z javnostmi, večji studii ter zvezdniki pa so podelitev bojkotirali. Kdo so ljudje v hollywoodskem združenju tujih dopisnikov in kaj je nekoč prestižno prireditev pripeljalo do točke, na kateri je danes, je v spletni pogovorni oddaji New York Timesa razpravljal tudi novinar Michael Barbaro s kolegom Kylom Buchananom, ki deluje na področju popularne kulture, v svoji kolumni pa se poveča hollywoodskim temam in nudi bralcem večplasten vpogled v najpomembnejše dogodke, ki so del sezone nagrad za filmske in TV-dosežke.

Globusi letos brez televizijskega prenosa

Na 79. podelitvi zlatih globusov, na kateri je bil prisoten tudi Buchanan, je s tremi nagradami letos slavil vestern z naslovom The Power of the Dog in se po številu nagrad izenačil z muzikalom Zgodba z zahodne strani. Novinar pa ni mogel skriti razočaranja zaradi skromne podobe prireditve: ''To je bila najbolj žalostna podelitev, ki smo jo kadar koli videli – ali je nismo videli, saj je nismo mogli spremljati na NBC-ju, tako kot po navadi. Prisotni so bili samo tisti, ki so glasovali. Ni bilo zvezd, prenosa, ničesar. Noro skromno za prireditev, ki je zmeraj veljala za eno večjih na televiziji, nekaj, kar je spremljalo na milijone ljudi, tretji največji tovrstni dogodek takoj za grammyji in oskarji.''  

Mnogo stalnih gledalcev prenosa je bilo zaradi nedostopnosti dogodka razočaranih. Številni od njih se sprašujejo po razlogih, ki so tako pomembno prireditev pripeljali na tako skromen nivo, da rezultatov in dogajanja željno publiko dosega kar iz skromne hotelske sobe. Kyle je novinarskemu kolegu zaupal mnenje o vzrokih za trenutno stanje: ''Pomembno je vedeti, da je ukinitev prireditve močno povezana s skupino, ki stoji za dogodkom – to je skrivnostna majhna ekipa, ki jo imenujemo tuji dopisniki Hollywooda. In če želimo izvedeti zgodbo o tem združenju, se moramo vrniti v zlata leta Hollywooda, v štirideseta leta prejšnjega stoletja.''

Združenje tujih dopisnikov Hollywooda in njegova strategija

''Vsi ti tuji novinarji, ki so v Hollywood prišli v upanju, da bodo pisali o tamkajšnjem dogajanju, niso dosegli večjega uspeha. Kako boš prišel do intervjuja z največjimi hollywoodskimi imeni, če si nihče z nekega poljskega časopisa? Tako je ta izjemno majhna skupina novinarjev, ki šteje manj kot sto članov, združila moči in ustanovila Združenje tujih dopisnikov Hollywooda. Kaj hitro so ugotovili, da lahko dodatno pozornost pridobijo tudi s tem, da podeljujejo nagrade in organizirajo podelitev, ki je najboljši način, kako priti do vseh največjih igralskih zvezdnikov. S tem pa se je gradil tudi vpliv skupine tujih novinarjev,'' je razložil Buchanan.

Podelitev je torej nastala iz dobro premišljene začetne ideje in nadaljnje strategije, kako povečati ugled združenja in svoj vpliv. Akademija, ki podeljuje nagrade oskar, je v tistem času delovala že dve desetletji in podelitev nagrad je veljala za najpomembnejšo na področju filmskega ustvarjanja. Zlati globusi so tako že v svojem začetku izbrali januarski termin prireditve, skoraj dva meseca pred tradicionalnim datumom oskarjevske podelitve. Tako so prireditev že uvodoma vzpostavili kot uradni start sezone podelitev nagrad. S tem pa so pritegnili tudi pozornost vseh, ki so si ob koncu zime obetali prestižnega oskarja – vsekakor je pomagalo, če so na poti do tja pobrali tudi kakšen zlati globus.

Sčasoma je obseg podelitve globusov naraščal, nagrade pa so postajale vse pomembnejše. Noč v organizaciji tujih dopisnikov je privabljala vedno večje zvezde, dogodek pa je postal zanimiv tudi za televizijsko mrežo CBS, ki je pestro dogajanje pričela pošiljati v domove televizijskih gledalcev. Kyle pojasni: ''Globusi so nekaj posebnega ravno zato, ker slavijo dosežke v filmu in televiziji, zaradi nacionalne pestrosti v združenju pa so postali zanimivi za ves svet. CBS je organizaciji pomagal do večjega vpliva – ne samo v Hollywoodu, tudi drugje. Pridobili so pozornost občinstva.''

Prvi spodrsljaj že leta 1982

V trenutku, ko so se zlati globusi uvrstili med prvoligaše sezone podelitev, se je zgodil prvi škandal. Leta 1982 so člani združenja za novo zvezdo razglasili igralko Pio Zadoro, ki se je pojavila v filmu Butterfly, ta pa takrat sploh še ni izšel. Ko so si ga lahko gledalci končno ogledali, je Vincent Canby, filmski kritik New York Timesa, nadobudno igralko označil za izjemno nesposobno: ''Ni bila zvezdnica. Nihče ni vedel, kako je ta nagrada pripadla njej, dokler ni javnosti dosegla informacija, da je njen mož, milijarder, člane združenja povabil v svoj lasvegaški casino, s tem pa ustvaril vtis, da je nagrade mogoče kupiti. To je bil ogromen madež na zlatih globusih, ki je privedel k umiku CBS-a,'' je spomin na prvi tovrstni škandal osvežil Buchanan in dodal, da je pravice za prenose kmalu kupil NBC, ki je upal na kratek spomin igralcev, studiev in zabavne industrije. Ti so v programu, ki je dosegal na milijone gledalcev, videli zgolj denar, ki ga poganja skrbno naoljen mehanizem. Studii so hoteli pridobljene nagrade pokazati v svojih oglasih, modni oblikovalci so želeli svoje kreacije predstaviti na rdečih preprogah, agentje pa so hlepeli po tem, da bi svoje varovance predstavili na televiziji: ''Gledalci si želijo zgolj zabave. Želijo prižgati televizijo in uživati. Zabava in užitek pa sta nekaj, kar so globusi s svojo prireditvijo zmeraj nudili,'' uspeh in priljubljenost prireditve pojasni novinar.

''Če si vzamemo trenutek za primerjavo globusov in oskarjev ... Oskarji so v svojem bistvu veljali za nagrade s težo. Nagrajevali so umetnost. Najboljši zvok, najboljše kostume, najboljšo produkcijo. Zlatih globusov to ne zanima. Osredotočajo se na zvezdnike. Kaj bi lahko v dvorano pripeljalo največja imena? Pomembno je, kdo so tisti, ki podeljujejo posamezne nagrade. Za nagrado oskar lahko glasuje na tisoče ljudi v filmski industriji, pomembnih ljudi. Glasuje Steven Spielberg, glasuje tudi Martin Scorsese, svoj glas odda Meryl Streep, pa Denzel Washington. Če pomisliš na prestiž, pomisliš na oskarje. Združenje tujih dopisnikov se s tem ne more primerjati, že ker je veliko manjše,'' se razlik med nagradama ter akademijo in združenjem dotakne Buchanan in nadaljuje: ''Sestavlja ga manj kot sto ljudi. In čeprav so nekateri od njih novinarji, je njihovo novinarsko ozadje zelo vprašljivo. Nočem posploševati, ampak z nekaterimi sem preživel nekaj časa,'' je pojasnil in nekatere od njih opisal kot entuziaste, ki jih s težavo jemlje resno: ''Med njim so tudi takšni, ki po novinarski konferenci prosijo za skupno fotografijo z zvezdnikom ... '' Da združenje deluje na sproščen, manj zapet način, odražata že vzdušje in potek prireditve. Alkohol teče v potokih, govori ob prejemu nagrad so bolj sproščeni, voditelji nemalokdaj okajeni: ''Čutiti je več kaosa. Trenutki, ki asociirajo na zlate globuse, se ne bi mogli pripetiti na nobeni drugi podelitvi.'' Ob tem omeni tudi Jodi Foster, ki je ravno na januarskem dogodku leta 2013 priznala, da je istospolno usmerjena, pa Elizabeth Taylor, ki je nagrado za najboljšo dramo podeljevala vidno opita. Ampak ravno vsi nenavadni trenutki so pritegnili gledalčevo pozornost in v medijih dolgo odmevali ter tako gradili kult nepozabne, sproščene in živahne podelitve.

Podkupljivosti članov ni bilo videti konca

Nekateri nepričakovani dogodki pa so prerasli v škandale, pri katerih se je zdelo, da se člani združenja iz primera igralke Pie Zadore niso naučili prav ničesar. Leta 1999 je filmsko podjetje projekta Muza, v katerem je sodelovala Sharon Stone, skupini tujih novinarjev podarilo prestižne ročne ure, igralka pa se je kasneje razveselila nagrade za najboljšo glavno igralko v komediji. Pred nekaj leti pa so se morali člani (težkega srca) odreči dišavam Toma Forda, medtem ko se je med nominiranci znašel njegov film Nočne ptice. Igralec Aaron Taylor Johnson je kljub vsemu prejel priznanje za najboljšega stranskega igralca, to pa je bila v tistem letu tudi edina večja nagrada zanj.

Na spodrsljaje združenja in organizatorjev je med svojim voditeljskim angažmajem v šalah opozarjal tudi Ricky Gervais. Tisto, o čemer se je šušljalo že leta, je med prireditvijo povedal na glas. Zlati globusi so nagrade, ki jih je možno kupiti: ''Ob tem lahko zanikam to nenavadno informacijo, da je film Turist prejel nominacijo zgolj zato, da bi se lahko tuji novinarju družili z Johnnyjem Deppom in Angelino Jolie. To preprosto ni edini razlog. Ob tem so prejeli podkupnine,'' je prisotne v dvorani s svojo neposrednostjo šokiral angleški komik. 'Javna skrivnost' je z njegovimi opazkami dobila nov zagon: ''Če danes zmagate, si zapomnite, da ni za to nagrado nikomur mar toliko kot vam, okej? Samo košček kovine je, ki so vam ga želeli v živo podeliti zmedeni stari novinarji, samo da bi vas lahko spoznali v živo,'' je na odru dejal vedno provokativni Gervais.

Skrivnost, ki je dolga leta tlela v ozadju, je bila razkrita, gledalci pa težav niso razumeli oziroma se vanje niti niso poglabljali. Podelitev, ki je potekala leto za letom, je prinašala sproščeno zabavo in humor, večere, polne presenečenj, in vse skupaj je delovalo kot preizkušen recept, ki sta ga poganjali hudomušnost in igrivost. Buchanan se je ozrl na trenutek, ko je zadeva nehala prinašati zadovoljstvo vsem stranem – združenju, filmski indrustriji in gledalcem: ''Spominjam se leta 2020, ko je bil šov ob podelitvi eden najbolj gledanih, v mesecih, ki so sledili, pa je vse šlo navzdol, in to z bliskovito hitrostjo.'' Najprej je bilo članstvo v združenju zavrnjeno novinarki iz Norveške, ki se je kasneje odločila za tožbo. Ob tem je skupino tujih dopisnikov označila za osebe, ki so institucionalizirale kulturo korupcije. Kyle Buchanan pa je ob tem omenil ključni moment, ki je načeto ladjo globusov zares potopil – v kategorijah najboljših dramskih in komičnih filmskih stvaritev so popolnoma pozabili na temnopolte člane filmskih ekip.

Krivica za temnopolte filmske in televizijske ustvarjalce

''Nominirani niso bili niti filmi Judas and the Black Messiah, Ma Rainey’s Black Bottom, One Night in Miami in vojni film Spika Leeja Da 5 Bloods. To pa ni bilo prvič, ko so bili člani združenja popolnoma brez občutka za dosežke umetnikov, ki niso bele rase.'' Zgodaj v letu 2021, tik pred podelitvijo, so v LA Timesu objavili članek, ki je raziskoval in tudi razkrival ozadje odločitev manj kot stočlanskega združenja. Najbolj pa je presenetilo dejstvo, da ni bilo v skupini tujih dopisnikov, ki je odločala o glavnih nagradah in usodah filmov s pretežno temnopolto zasedbo, niti enega temnopoltega člana. ''Tako je ozadje vseh teh odločitev o nominirancih in nagrajencih, pri katerih je bilo zaznati mnogo krivic, postalo jasnejše. To pojasni tudi dejstvo, zakaj se je nagrada 'izmuznila' tudi temnopolti igralki Michaeli Coel, ki je zaigrala v kritikom ljubi seriji I May Destroy You,'' je pojasnil Buchanan. Tega leta je recimo nominacijo prejela serija Emily in Paris, odločitev pa je tako lahko pojasnila ravno rasna sestava združenja. Zadevo so skušali omiliti tako, da so na oder povabili tudi predsednika HFPA, Alija Sarja, in podpredsednico Helen Hoehne, ki sta pozdravila umetnike in izrazila odobravanje zaradi njihove raznolikosti.

Težave so izpostavila tudi vsa hollywoodska podjetja, ki se ukvarjajo z mediji in stiki z javnostmi, ter se združila v zahtevi, da HFPA čim prej reši težave, povezane z rasno raznolikostjo svojih članov. Zahtevo so podprle z grožnjami, da na podelitev ne bo največjih zvezdnikov, dostop do igralcev najvišjega ranga pa bi bil tako omejen ali celo prekinjen, pripravljal se je bojkot. Leta frustracij in jeze, ki se je nabirala v igralcih in igralkah, so končno obrodila grenke sadove. Zadeve so eskalirale s potezo NBC-ja, ki je uničil še zadnje upanje za ohranitev (sicer močno zbledelega) sijaja nekoč priljubljene prireditve. ''Kot bi zlatim globusom prekinil dovod zraka. Eno je, če te bojkotirajo zvezde, ko te ne podpre televizija in ti s tem odvzame bistvo, pa ti ostane še samo to, kar si v resnici  – skupina stotih novinarjev, ki jih nihče ne pozna. Brez prenosa, brez prireditve, brez zvezd nimajo ničesar več,'' pojasni Buchanan in doda, da združenje za popravilo nastale škode ni storilo prav dosti. 

Kako naprej?

Sprejeli so 21 novih članov, od katerih se 29 odstotkov identificira kot temnopoltih, vsekakor pa so njihovi obliži na ogromne rane premajhni, še posebej v primerjavi s potjo, ki jo je ob podobnih opazkah ubrala akademija, ki podeljuje oskarje – sprejeli so na tisoče novih članov in tako uravnotežili zastopanost različnih ras.

Moč združenja je omajana in poraja se vprašanje, ali si jo lahko ta majhna skupina tujih dopisnikov sploh povrne. Kyle je tu jasen: ''Videli smo jih, kako so se pobrali po velikih škandalih. Zagotovo bodo znova poskušali.'' Okusili so sladkosti vzpona in trd padec, vnovičen uspeh pa ni odvisen samo od njih. Ali jih bo Hollywood sploh znova sprejel? Bodo ljudje vztrajali pri prireditvah, ki so izgubile ugled? Bo to dogodek, ki ga spremljamo samo zato, ker je to udobno, ker nam nudi nekaj uric sprostitve, čeprav skrivnosti, ki so jih prinesla leta spodrsljajev, ni več mogoče spregledati? Vse to bo jasno že čez leto dni.