Takrat je bil svet v ruševinah. Le nekaj dni pred njegovim rojstvom so ZDA nad Japonsko odvrgle atomski bombi. V njegovem rodnem Düsseldorfu je bilo, ko je privekal na svet, vojne sicer že konec, a mesto je bilo v ruševinah. In morda so prav te ruševine v njegovih prvih letih življenja po poročanju nemške tiskovne agencije dpa oblikovale njegov pogled za veliko v malem in posebna mesta.

Wes Wenders danes namreč velja za režiserja in filmskega strokovnjaka, v katerih imajo kraji pomembno vlogo, kar nakazujejo že naslovi njegovih najbolj znanih filmov, kot sta Pariz, Teksas ali Nebo nad Berlinom. In s snemanjem filmov je kljub svoji starosti še vedno polno zaposlen. Prihodnje leto naj bi v kinematografe prišel njegov naslednji film, dokumentarni film v 3D tehniki o svetovno znanem švicarskem arhitektu Petru Zumthoru. Lani so mu njegovi Popolni dnevi prinesli novo nominacijo za oskarja. Nedavno je za nemško zunanje ministrstvo tudi posnel kratki film z naslovom Schlüssel der Freiheit (Ključ svobode).
V mladosti si je sicer sprva želel, da bi postal slikar. Prve slike, ki jih je videl, so namreč bile umetniške reprodukcije Vincenta van Gogha in Jean-Baptista Camilla Corota. Kmalu je začel risati tudi sam. Kot študent se je sprva vpisal na medicino in filozofijo, a je leta 1966 študij prekinil in odšel v Pariz prav z željo, da bi postal slikar. A kmalu je zanj v mestu luči najpomembnejši kraj postala Francoska kinoteka, kjer vse do pozno v noč predvajajo filmske klasike. Wenders naj bi si v letu dni takrat ogledal več kot tisoč filmov.
Film je nato kmalu postal zanj glavna oblika njegovega umetniškega ustvarjanja. Leta 1967 se je vpisal na Visoko šolo za film in televizijo v bavarskem Münchnu. S filmsko adaptacijo romana Petra Handkeja Strah golmana pred enajstercem leta 1972 je že postal vodilna osebnost novega nemškega filma. Melanholični Pariz, Teksas z letnico 1984 pa je kmalu obveljal za mojstrovino in mu prinesel mednarodno prepoznavnost ter med drugim v Cannesu zlato palmo.
Od sredine 90. let se je Wenders po navedbah mednarodne spletne podatkovne filmske baze IMDb uveljavil kot režiser dokumentarnih filmov, med katerimi so najbolj znani Buena Vista Social Club (1999), Pina (2011) in Sol zemlje (2014), ki so mu prav tako prinesli nominacijo za oskarja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.