Od 15 filmov, ki so v tekmi za zlatega medveda, je s po štirimi filmi zastopana Nemčija, s po dvema pa Francija in Madžarska. Med njimi tokrat ni ameriškega filma. Ocenjevala jih bo žirija šestih režiserk in režiserjev, ki so to nagrado že prejeli. Delovali bodo brez predsednika, svojo odločitev pa bodo sporočili 5. marca, piše na uradni festivalski strani. Kinematografi v Nemčiji so zaradi pandemije covida-19 še vedno zaprti, vendar možnost, da se Berlinale preprosto odpove, za pomočnico direktorja festivala, Nizozemko Mariette Rissenbeek, ni prišla v poštev.
Zaradi zaprtih kinematografov so tako prvo večjo predstavitev filmov v Evropi prestavili za mesec dni, izbrali splet in festival razdelili na dva dela, saj filmska industrija išče tla pod nogami. Organizatorji so prvi del Berlinala namenili kritikom, novinarjem in kupcem avtorskih pravic, za drugi del pa upajo, da bodo lahko povabili zvezdnike in filme prikazali javnosti, predvsem v kinih na prostem.
Lani so na festivalu, ki je bil eden zadnjih dogodkov pred pandemijo, prodali 330 tisoč vstopnic. V Berlinu običajno prikažejo približno 400 filmov. Letošnja junijska izdaja bo pa precej manj obsežna. V prvem virtualnem delu pa bosta po napovedih AFP pozornost pritegnila svetovna premiera dokumentarnega filma o glasbeni legendi Tini Turner in impresivni paket filmov iz obdobja pandemije. Festival bo predstavil tudi filmske talente in poskrbel za filmsko tržnico, na kateri že nekaj let sodeluje tudi Slovenija.
Na spletni filmski tržnici bo predstavljenih 12 slovenskih filmov, ki so še v postprodukciji, in sicer filmi režiserjev Dominika Menceja, Roberta Černelča, Darka Sinka, Tijane Zinajić, Matevža Luzarja, Vinka Möderndorferja, Gorana Vojnovića, Maje Prelog, Marije Zidar, Haidy Kancler, Miha Čelarja in Petre Seliškar.
V sklop Berlinale Talents, ki odkriva nove filmske avtorje z vsega sveta, pa so se uvrstili producentka Nina Robnik ter scenarista in režiserja Darko Štante in Urban Zorko, so sporočili s Slovenskega filmskega centra.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.