Režiser Ron Howard, ki se je podpisal pod uspešnice Apollo 13, trilogijo Da Vincijeva šifra in Čudoviti um, ima stroga pravila glede tega, kdo lahko obišče snemanja njegovih filmov, kar pa ne ustavi vedno tistih, ki se na prizorišču pojavijo nenapovedano. Prav pri snemanju filma Čudoviti um, ki je temeljil na zgodbi matematičnega genija Johna Nasha (v filmu ga je upodobil Russell Crowe, op. a.), znani režiser na setu ni želel videti 'pravega' Nasha.
"Nasha sem prosil, naj ne prihaja, ker sem nekajkrat snemal filme, v katerih sem igral resnične ljudi, in osebno si nikoli nisem želel spoznati teh oseb," je režiser pojasnil za revijo Far Out Magazine. "Zato nisem bil preveč navdušen nad tem, da bi se Russell srečal z Johnom. Skrbelo me je, da bi Russell čutil dolžnost ali odgovornost, da ne bi igral iz sebe, ampak bi skušal posnemati Nasha."
Tudi z oskarjem nagrajeni igralec je delil podobno mnenje, vendar se je bilo srečanju z Johnom sčasoma skoraj nemogoče izogniti, saj so številne prizore snemali na resničnih lokacijah, povezanih z matematikom. "Snemali smo na Princetonu, tam pa John živi in dela. Preprosto je prišel na snemanje. Prepoznal sem ga in ostal nekako brez besed," se je spominjal Howard.
Dogodka se je kasneje v intervjuju spominjal tudi Russell Crowe. Čeprav je priznal, da ni želel, da bi njegovo predstavo lika spremenilo srečanje z resnično osebo, se je odločil sprejeti nepričakovano srečanje z Johnom. "Če imaš priložnost, da jih spoznaš, ne bodi popoln idiot," se je pošalil.
John Nash je bil ameriški matematik, ki je leta 1994 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo za svoje pionirsko delo na področju teorije iger. Njegov najpomembnejši prispevek je tako imenovano 'Nashovo ravnovesje', ki predstavlja stanje v strateški igri, kjer noben igralec ne more izboljšati svojega izida s samostojno spremembo svoje strategije, če drugi igralci obdržijo svoje. Njegovo delo je ključno vplivalo na ekonomijo, računalništvo, evolucijsko biologijo in politologijo.
Teorija iger je veja uporabne matematike, ki preučuje strateško odločanje v situacijah, kjer izid posameznikove odločitve ni odvisen le od njega samega, temveč tudi od odločitev drugih udeležencev. Uporablja se za modeliranje konfliktov in sodelovanja med inteligentnimi odločevalci. Ena najbolj znanih ilustracij teorije iger je 'zapornikova dilema', ki raziskuje, zakaj se dva posameznika morda ne bosta odločila za sodelovanje, čeprav bi bilo to v njunem skupnem interesu.
Univerza Princeton je ena najstarejših in najbolj prestižnih zasebnih raziskovalnih univerz v Združenih državah Amerike, ustanovljena leta 1746. Nahaja se v Princetonu v zvezni državi New Jersey in je članica elitne Lige bršljana (Ivy League). Univerza slovi po svojem izjemnem akademskem ugledu, zlasti na področjih teoretične fizike in matematike, kjer so delovali številni Nobelovi nagrajenci, med njimi tudi John Nash, ki je tam preživel velik del svoje kariere.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.