10-letnica Matter kot 'soundtrack' življenja

Začetki Matter so že več kot desetletje v preteklosti, prvenec Amphibios pa sega v leto 2016. Kako gledate na stare pesmi, nekatere so postale prave male himne med mladino, po vsem tem času?

Tunja: Na nastopih dojameš, katere pesmi so se najbolj dotaknile ljudi. Če si glasbenik, so ti stare pesmi kot otrok, ki je odrastel, a v bistvu si si stvari malce drugače predstavljal, ha-ha. Vedno pa je tudi zgodba, da ko gledaš nazaj, da imaš občutek, da bi kaj lahko naredil drugače ali bolje.

Dacho: Ko zdaj gledam na to, mi te pesmi dejansko definirajo določeno obdobje, saj sovpadajo s časom, ko so bile ustvarjene. Vsak čas pa zahteva nekaj novega. Naša vrlina in smisel sta bila, da se razvijamo, ne ponavljamo in delamo ves čas nekaj novega. Kot filozofija, zjutraj se zbudiš, spoznaš nekaj novega in spremeniš svoje mnenje.

Glede na to, da ste šli vsak malce po svoje, Luka deluje v Rotor Motor, koliko dejansko še delate skupaj, na koncertih slišimo lahko predvsem pesmi, tisto, kar si ljudje najbolj želijo slišati?

Tunja: Na nastopih, tudi na 10-letnici, lahko pričakujete miks vsega, Matter, najinih samostojnih pesmi, saj je to že najina sedma plošča, takorekoč, tako da gre za bogat nabor pesmi. Ne bi hotel biti kot 50-letni foter, ki rapa svoje hite. Poleg favoritov mi je zelo fino rapati tudi nove pesmi.

Dacho:  V Matter imamo tudi novega uradnega člana Shaota (Simeon Perich), Luka (Levanael) je sicer še vedno član, a hkrati je to svež veter, ki naredi nastope še bolj zabavne. Potrebovali smo nekoga, da se loti nečesa novega, s tem pa pride drugačen na

in ustvarjanja, ki pa ne skuša posnemati že narejene oz. pretekle zadeve. Hkrati pa ima tudi kritični um, ki sodeluje in se odziva na najine rime, ter pove, če kaj ne deluje. To se mi zdi pomembno, da imaš ob sebi takega človeka.

Na nek način torej Matter, ko jih poznamo, ne obstajo več, če je bil to nekdaj trap, pesmi, ki jih imajo vaši poslušalci radi, kakšno je zdaj vaše stanje duha, glede na to, da se, kot pravite, radi razvijate in gledate naprej?

Dacho: Nekaterim pesmim smo spremenili "beat",podlago, ljudje poznajo besedilo, pa jim morda nekatere pesmi zvenijo drugače. Sicer pa, če se preveč ujameš v lastno karikaturo, da se stvari začnejo ponavljati, moraš najti nov način izražanja.

Tunja: Tako sem tudi jaz prišel do novih, drugačnih podlag za moje pesmi. Če bi rekel, da sem trap, potem bi moral ostati v tem, a sem si v glavi zastavil, da hočem biti anti-trapovski. Šalo mi je potem rekel, da ima mapo zadev iz leta 2008, kar sva tudi odprla in našla nekaj zanimivih zadev. Moja plošča Kolajna se razlikuje od Dachovega Indeksa, ker sva delala vsak posebej, a če naju postaviš skupaj, sva še vedno Matter. On ima na čez svetlobo, jaz pa temo (smeh).

Shao: Uporabili smo od "old school" zadev pa vse do obskurnih "sound cloud" trap stvari, pa vse do dubstepa, imeli smo nabor podlag, je pa dejstvo, da je Tunja potem odšel po eni poti, Dacho pa po drugi.

Dacho: Snemala sva kako leto, stvari pa so nastajale generično. Malce sva se mentalno vrnila v čas, ko smo bili mulci in smo delali glasbo in nam je bilo pomembno samo to in nič drugega.

Tunja: Določene pesmi so nastale na katerem od starih osnutkov, nekatere pa sem naredil na licu mesta, ko sem slišal instumental. Sicer pa drži, da sva albuma delala kot nekoč, neobremenjeno in povsem po občutku. Z Matter smo imeli še veliko drugih obveznosti, nama pa je bil vedno tisti osnovni smisel prav uživanje v ustvarjanju glasbe.

Dacho: V bistvu narediš sam sebi svoj "soundtrack" za svoje življenje. Naša besedila sicer ne indoktrinirajo, temveč so kot kadri v filmu, ki jih zlagamo skupaj. Niso vedno osebno izpovedna, lahko je fikcija, seveda pa si vsak lahko zadeve razlaga po svoje.

Smo v letu, ko beležite 10-letnico, na kakšen način jo boste obeležili?

Dacho: To bo v slogu "down the memory lane", po poteh spominov. S torkovim koncertom v Kinu Šiška, kjer bomo predstavili vrhunce vseh poglavij naše ustvarjalne poti. Pri tej priložnosti bo z nami na odru ob Shaou tudi Luka in številni gosti s katerimi smo sodelovali tekom let npr. Kukla, Tsujigiri, Mrfy, Tschimy, Sunny Sun ... 

Dacho, kakšen je koncept albuma, zakaj Indeks, Ljudska univerza Kamnik?

Dacho: Ideja je bila, da se vrnem v tisti čas, na žigu je moj blok, grb Kamnika. Grem po poteh spominov in vse zgodbe so se mi dogajale okoli mojega bloka, zatorej Indeks. Iskal sem zvok, ki sem ga delal takrat, ko sem bil še mulc, v mladih letih. Tega zvoka nikoli sem naredil ali posnel kdaj prej, zato sem ga uporabil na tem albumu. V bistvu gre za pasje bombice in prijazne delikvente (smeh).

Kdo je sodeloval na plošči, kako je nastajala?

Dacho: Poleg Shaota je dve pesmi prispeval Sunny Sun, prej sem precej uporabljal "autotune" efekt, za Indeks pa sem se vrnil k narativnemu vokalu. Refrenov prakti

no ni, a so repeticije skrite matematično, besede se vračajo kot v filmu, prvi kader se vrne kot zadnji in podobno. Dobiš občutek, ko stvari razdeliš matematično, kje kaj deluje, dobiš občutek, kje mora kaj biti.

Koliko so ta besedila "pravi" Dacho, bolj kot v Matter, oz. je ta Dacho druga en kot v Matter ter v čem?

Dacho: Težko bi rekel. Prve pesmi v Matter sem delal s podobno narativo, potem pa prideš v nek abstrakten prostor, lahko te metafore razbiješ v neke zelo široke stvari. Tukaj pa moraš stvari narativno pripeljati v točno določen občutek. Zdaj sem poskušal narediti nekaj, kar se zdi zelo osebno, a obenem so tudi deli, ko je treba raziskovati, da razumeš pomen.

Kako vidiš sebe pred desetletjem in zdaj, kar se tiče izkušenj in razmišljanja?

Dacho: Dobro mi je, da lahko nekaj zapakiram in potem te stvari kasneje podoživim, seveda te prešine, da bi spremenil sebe v tistem času, ne pa glasbe. A boš vedno, če si le kaj samokritičen, našel kaj, kar bi rad spremenil.

Album Indeks je na voljo na digitalnih platformah, boš imel tudi fizino izdajo?

Dacho: Želim si vinilne plošče, ki se mi zdi najbolj primerna za tak izdelek.

Tunja, plošča Kolajna ima tako kul naslovnico, da deluje, da maš praktino svoj bitcoin, kakšen je koncept tvoje plošče?

Tunja: Emilu Kozoletu sem naročil, da bi mi naredil naslovnico, poslal sem mu pesmi, nato sva se dobila, dejal pa mi je, da se mu je zdelo, kot da je našel staro kolajno pri svojem dedku. Plošča se mi zdi po svoje sveža, kot star disko, ki je hkrati elektronski in sodoben,

če me razumeš? Na koncu pa sam sebi podarim kolajno, saj je po sedmih albumih to moja prva samostojna plošča. Ko je Dario objavil svojo prvo samostojno pesem Anglosax, so se ljudje obnašali, kot da so se jim ločili starši. Nič jim ni bilo jasno, a so dobili namesto enega kar dva samostojna albuma. Nisva hotela biti ujeta v kar koli, delala bova skupaj in vsak zase, kakor nama bo pač ustrezalo. Najino prijateljstvo pač nima meja.

Kakšen je tvoj ustvarjalni proces, na kakšen način največ poslušaš glasbo?

Tunja: Še največ na YouTubu, tudi mi jo nalagamo brezplačno in mi je všeč, ko se avtomatsko ustvarjajo playliste kot "teme", da lahko dostopaš do celega albuma neovirano. Sicer pa ne gre za tek na sto metrov, če si s svojimi "boisi", potem delaj, tako kot ti usteza in bodo nastale "bolano" dobre stvari. Ni pa to tekmovanje. Nisva vedela, ali bo trajalo pol leta ali dve leti. Nastajalo je kako leto, če se družiš z ljudmi je to podlaga, da potem lahko komuniciraš brez cenzure. Bistvo je bilo vedno prijateljstvo in druženje, glasba je bila v bistvu stranski produkt. Dostikrat nismo posneli nič, vse skupaj je bilo zelo sproščeno.

Imajo pesmi kakšno rdečo nit, kako so nastajale?

Tunja: Dejansko ne morem pisati besedil za določeno obdobje. Lahko pišem samo iz sedanjega trenutka. Vedno imam neko nit, od boga, vere, minljivosti, a v neki osnovni obliki. Ne gre pa to tako, da bi o tem pisal načrtno. Nisem se toliko oziral nazaj, ker mi to ne gre.

Kakšen "vajb", občutek pri pesmih ti je torej všeč?

Tunja: Dobro mi je, da ti je toplo, a da te je istočasno tudi malce strah. Sladko-kisel ob

utek. Želiš si ravnovesja, med nebesi in peklom, a je najhuje, če si tukaj (smeh). Kot Gaussova krivulja, imam velike vzpone in padce, ha-ha. Pomembno je, da ceniš dobre trenutke, slabe pa bomo tudi "pregurali".

Koliko je v samostojnih pesmih to "pravi" Tunja, bolj kot v Matter oz. je ta Tunja drugačen kot v Matter in v čem?

Tunja: Seveda je "pravi" in drugačen, sploh po desetih letih, ko kaj gledaš nazaj in se ti zdi, da bi kaj lahko naredil bolje. Če pa malce pretiravam in karikiram, pa je kot "časovni stroj", ko nekaj slišim, se spomnim na določeno stvar ali obdobje, od slabih stvari pa do dobrih.

Še zadnje modre besede?

Dacho: Naj zrecitiram tole: "Duh v zraku, mini zgodbe, še manjše drobne zgodbe, tok zavesti, humor in ironija. Jaz, ti in le čas. Duše in njive, bloki in zvoki, plastika na dnu, biseri z druge strani ulice. In ko si živčen, pohitriš tempo, zato prepolovi ritem na pol in daj fokus na 'snare'. Obrni obraz proti soncu, da sence padejo zadaj."