10 pesmi o smrti in minevanju

1. Bob Dylan - Knockin' on Heaven's Door

Dylan je s svojim opusom brez dvoma eden največjih umetnikov, človek, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado, čeprav mu je nekateri ne privoščijo. Sprva je bil protestni pevec, nato se je pokristjanil, vmes pa je bil celo kavboj, saj je zaigral v filmu Pat Garrett and Billy The Kid kultnega režiserja Sama Peckinpaha, zanj pa napisal tudi glasbo, v katero je vključena tudi fatalistična kavbojska balada. Kasneje jo je konec osemdesetih posvojila zasedba Guns N' Roses, ko jo je posnela za album Use Your Illusion 2, nekateri pa so celo hudomušno ugotavljali, če ni Axl Rose ob prepevanju pesmi (o tem, da je položil orožje na tla) v živo mislil na zasedbo, ki mu je razpadla kmalu po neverjetnem svetovnem uspehu.

2. Depeche Mode - Blasphemous Rumours

Martin Gore iz Depeche Mode poleg Roberta Smitha iz The Cure velja za enega bolj tenkočutnih piscev besedil v moderni popularni glasbi. Besedilo pesmi Blasphemous Rumours (v prevodu: bogokletne govorice) opisuje 16-letno dekle, ki skuša narediti samomor, a ji ne uspe. Njena mama se zahvaljuje bogu za male blagoslove, krivi samo sebe, iz hvaležnosti kleči in moli. Nato dekle pri osemnajstih najde nov smisel v Kristusu, doživi prometno nesrečo, pristane na aparatih za ohranjanje pri življenju, a ji ni več pomoči. Pesem vsebuje enega njihovih najbolj hudomušno pomenljivih verzov, ki se glasi: "Ne bi rad začenjal kakih bogokletnih govoric, a mislim, da ima bog bolan smisel za humor in ko bom umrl, pričakujem, da se bo smejal." Brez dvoma tragično-perverzna genialnost, mar ne?

3. Metallica - Fade to Black

Frontman Metallice James Hetfield je nedavno spet odšel na odvajanje od različnih substanc, menda je bil glavni "greh" zanj zdaj alkohol. V podobno "črnem breznu" je bil v prvi polovici osemdesetih, ko je napisal pričujočo pesem, ki govori o tem, kako ga "praznina izpolnjuje do točke agonije". Morda ena najbolj brezizhodnih balad v 80. letih, o tem, kako življenje in eksistenca "izzvenevata v črno". Hkrati je bila pesem zanimiv obrat Metallice v bolj pop vode, saj so z njo prišli na lestvice popularnosti, kar si prej kot pionirji thrash metala najbrž sploh niso mogli predstavljati. No, lekcija naučena, spomnite se le, kakšen svetovni preboj je kasneje dosegel njihov "črni" istoimenski album.

4. Nine Inch Nails / Johnny Cash - Hurt

Če o bolečini in otopelosti džankija na heroinu piše Trent Reznor iz Nine Inch Nails, mu prisluhnejo privrženci alternativne godbe in oboževalci skupine, če pa isto pesem zapoje legendarni Johnny Cash, tik pred svojo smrtjo, potem mu prisluhne ves svet. Cash je pesem posnel za album American IV leta 2002. Posebej pomenljiv je videospot Marka Romaneka, ki Casha prikazuje na njegovem domu, razjedenega od uničujoče bolezni, hkrati pa gledalca popelje po toboganu njegovega pestrega, vzponov in padcev polnega življenja. "Če bi lahko še enkrat začel, milijon milj stran, bi se prihranil, bi našel pot ..." pa je kljub vsemu lučka optimizma ob neizbežnem koncu. Cash je umrl leto kasneje.

5. The Doors - The End

Pesem, ki jo je legendarni Jim Morrison napisal ob slovesu od dekleta Mary Werbelow, je bila skoraj 12-minutna epopeja, ki so jo The Doors uvrstili na konec svojega debitantskega albuma leta 1966. Ultimativna pesem o poslavljanju je sicer večpomenska, kot je priznal tudi avtor, saj je dejal, da mu vsakič, ko jo sliši, pomeni nekaj drugega in da ne ve več, kaj je hotel z njo povedati. Lahko je slovo od ljubezni, od otroštva, hkrati pa si jo lahko vsak interpretira po svoje, kot je pri pravi umetnosti tudi pravilno. "Včasih je bolečina preveč, da jo raziskujemo ali celo toleriramo. Ljudje se smrti bojijo bolj kot bolečine, kar je čudno. Življenje boli precej bolj kot smrt. Na točki smrti je bolečine konec, torej je prijateljica ..." je bil o pesmi filozofski Morrison. Režiser Francis Ford Coppola jo je, kot vemo, uvrstil na sam konec svoje vietnamske epopeje Apokalipsa zdaj (1979) in z njo dosegel maksimalni učinek.

6. Queen - Who wants to live forever/These are the days of our lives/The show must go on

Čeprav gre pri pesmi Who Wants to Live Forever za njihov prispevek k filmu Highlander, napisal pa jo je Brian May, ko je gledal prizor v filmu, ko Connor Macleod (Christopher Lambert) vzame v naročje svojo umirajočo ženo Heather (Biettie Edney). A skladba je dobila povsem nov pomen, ko je leta 1991 za posledicami aidsa umrl Freddie Mercury. Pesem so njihovi oboževalci izglasovali za peto najbolj popularno pesem Queenov. Številni so si in si še želijo, da bi Freddie še vedno živel, po drug strani se sprašujejo, kdo si želi večno živeti. Kot je Mercury dejal tudi sam, ni imel dolgočasnega življenja in da bi vse še enkrat ponovil, čeprav nekoliko drugače. Podobno "boleči" sta bili potem še pesmi The show must go on in These are the days of our lives, kjer je na smrt bolan pevec poudaril, da se bo šov nadaljeval tudi po njegovi smrti, hkrati pa je povedal, da je je "bilo slabih stvari v življenju malo", on pa kljub neizbežnemu koncu še vedno ljubi ...

7. Elton John - Candle in the Wind

Ne glede na to, ali jo slišimo kot posvetilo Marilyn Monroe leta 1973 ali princesi Diani leta 1997, je Eltonova pesem ena najlepših, ki jih je pevec kdaj namensko napisal komur koli v slovo. Z Marilyn je čustvoval, saj v pesmi govori, da so vsi imeli z njo neke načrte, ji celo spremenili ime, vse, kar je potrebovala, pa je bil objem, saj je bila globoko trpinčena duša. Ko je Elton tudi sam doživel skoraj podobno usodo, vsaj v zvezdniškem smislu, ni bilo čudno, da ga je njena smrt tako prizadela. Podobno se mu je kasneje zgodilo, ko se je tragično ponesrečila princesa Diana, s katero je prijateljeval in je potem nekoliko spremenil besedilo in tudi njo opisal kot "svečo v vetru" in se tako na najlepši način poslovil od "angleške kraljice", kot jo je poimenoval že v prvem verzu izjemno uspešne različice, ki jo je izdal po njeni smrti.

8. Eric Clapton - Tears in Heaven

Clapton je eno svojih najlepših in najbolj pretresljivih pesmi napisal za svojega štiriletnega sina Conorja, ki je nesrečno padel v smrt skozi okno stolpnice na Manhattnu. Pesem je sicer del filmske glasbe za dramo Rush z Jasonom Patrickom in Jennifer Jason Leigh. Svetovno prepoznana je postala leta 1992, ko jo je "počasnoroki" kitarski heroj izvedel v akustični različici v oddaji MTV Unplugged. Kriki in čustva k pokojnemu sinu so preprosto srce parajoči, skladba pa je kljub temu, da v njej ni posebnih kitarskih virtuoznosti, po katerih je Clapton poznan, ena njegovih najlepših in najboljših pesmi. Vseeno se zaključi optimistično, saj pravi, da "mora biti močan in nadaljevati", kajti sam ne spada k njemu v nebesih ...

9. Cutting Crew - (I Just) Died in Your Arms Tonight

Frontman Nick Van Eede je pesem, ki že dobrih trideset let marsikomu odzvanja v malih možganih, menda napisal potem, ko je seksal s svojim dekletom in ga je prešinilo, da je francoska fraza "le petite mort" (mala smrt) metafora za transcendenco ali melanholijo, ko doživiš orgazem. Svojo različico je potem zapisal in iz tega razvil pesem, ki je postala uspešnica tako v Evropi kot ZDA in drugod po svetu. Ultimativna pesem 80. let je torej o tipu, ki je razmišljal s svojim mednožjem, a je potem odšel domov strtega srca. No, vseeno je kljub temu dobil svoje ...

10. Joy Division - Atmosphere

Ian Curtis je bil brez dvoma genij. Genij, ki je trpel za epilepsijo in posledično depresijo, ki pa mu je žal niso mogli pozdraviti. Pesem, ki govori od odtujitvi, je z besedilom "hodi v tišini, ne hodi proč, v tišini" ena najlepših in pretresljivejših pesmi v zgodovini zasedbe, ki je bila na pragu turneje po ZDA, njihovo usodo pa je prekinil Curtisov samomor. Ob njegovi smrti je skladbo zavrtel legendarni radijec John Peel, režiser Anton Corbijn pa jo je dal na konec filma Control, ki govori o Curtisovem življenju, odgovoren pa je tudi za čudovit črno-bel videospot. Pesem, ki si jo marsikdo želi na svojem pogrebu. Tudi zgoraj podpisani.