12 pred Sveto nočjo

JON VITEZIČ - Mars

Načeloma je album Mars prav fina zvočna spremljava. Vokal ne iritira, oblika songov je nevtralna, produkcijsko okrasje zveni nevsiljivo. A sčasoma se kljub mimobežni poskušalski dolceviti porajajo dileme, s katerimi se nato napoji ena velika skepsa. Jon Vitezič, ambiciozen ljubljanski kantavtor, je večino pričujočega gradiva spisal pred štirimi leti. Takrat je bil Ed Sheeran še bolj popularen kot zdaj. S slednjo ugotovitvijo pa je preč še poslednji zadržek (ki to seveda ni več). Mars je dejansko B-kopija Eda Sheerana v njegovi najbolj pocukrani različici. Sem ter tja se na prvencu zdaj 20-letnika pojavijo tudi stilistični odkloni, a tudi ti niso prav daleč od Sheeranove krošnje. Če že, potem posamezni Vitezičevi komadi izpadejo kot tisti Garyja Barlowa, angleškega dežurneža, ko na vrsto pridejo namenske popevke, take, ob katerih stare mame pred TV jokajo; pa najsi bo to vsak dan, le vsako nedeljo zvečer ali pa le ob spremljanju božično(-novoletnih) revijskih zabavnih maratonov, torej negledljivih drisk z že zdavnaj preteklim rokom trajanja. In ravno ta Vitezičeva vseobča božična oziroma zimsko-praznična milina se v tem kontekstu kaj hitro pretopi v največji problem albuma Mars. To pa je njegova namenskost. S dodanimi spremljevalnimi zbori in celo zvonovi imamo na pladnju 12 v sila skromni angleščini (sploh pripovedno) zapetih ultra-nevtralnih pop komadov, ki preprosto ne gredo vštric z ničemer drugim, razen z vdanim občudovanjem jaslic (ki v sodobnem svetu že vsaj 70 let tudi za otroke ne predstavljajo več posebnega čudeža) in s povsem sproščenim (že ne kar dolgočasnim) sprehodom po adventno okrašenem mestu, kar po definiciji ni poseben intelektualni napor. Vitezič je skrbno in pošteno ustvaril muziko, ampak kvečjemu za rabo v razočarajoče kratkem časovnem intervalu. Poleg tega je avtor s prvencem Mars nepovratno potrdil svoj talent, pa tudi nastopaško karizmo: na žalost si je pred oba ključna dejavnika postavil nikalnico. Kajti prvi ali prva je le eden/ena! Dvanajstercu omenjenih je dodan še trojček slovenskih. Toda ta sklop Vitezič, kot da nekako skriva. Skriva po nepotrebnem? V bistvu ne. Tudi ti trije komadi po stilu niso kaj drugega kot razvodenel krščanski pop.

Ocena: 2,5