Ste a cappella skupina, za svoj novi singel pa ste izbrali ljudsko pesem Bejži, ftiček. Zakaj prav ta pesem? Kaj vas je pri njej nagovorilo?
Naša umetniška vodja Jasna Žitnik Remic je pesem Bejži, ftiček aranžirala za nastop na Zborovski Evroviziji na Švedskem, kjer smo kot predstavniki Slovenije pesem izvedli v finalu in osvojili tretje mesto. Za singel smo jo izbrali, ker smo že ob prvem stiku z njo začutili, da je ta pesem res naša. Na poseben način se nas je dotaknila in hitro postala ena izmed temeljnih pesmi v našem repertoarju.

Gre za prekmursko ljudsko pesem. Zakaj prekmurščina?
Prekmurščina nas vedno znova nagovarja s svojim zvenom. Ima značilno barvitost in mehkobo ter ustvarja prav svojstven glasbeni svet. Prekmurske pesmi imajo zaradi narečja in posebne melodike melanholijo, ki pritegne tako poslušalca kot izvajalce.
Od kod vaša želja po ohranjanju ljudskih pesmi? S čim vas te pritegnejo?
Pri Jazzvi radi spreminjamo pesmi iz njihove običajne podobe v sodobno a cappella glasbo. Sodobne glasbene zvrsti imajo pogosto glasbeno spremljavo, ki jo pretvarjamo v človeške glasove, ljudske pesmi pa nam prinašajo veliko svobode pri ustvarjanju ritmičnih elementov in harmonij, obenem pa nam je vedno izziv, kako ljudski pesmi v vokalni izvedbi dati sodoben zven, ki tako pritegne sodobnega poslušalca, da se odpre za sporočilo, ki ga ta pesem nosi v sebi. Da so te pesmi drugačne od glavnih glasbenih trendov, pri tem ohranjamo jezikovne značilnosti, ki dajejo poseben občutek domačnosti.
Slovenci imamo pravo zakladnico ljudskih pesmi, pravljic in izročil. Kje jih vi iščete oziroma od kod jih črpate? Brskate za njimi po knjigah ali pri starejših generacijah?
Odrasli danes v stik z ljudskimi pesmimi prihajamo prek različnih glasbenih skupin, pevskih zborov in folklornih skupin. Te pesmi so tudi širši javnosti pogosto precej znane, kar nam omogoča hitrejši stik s publiko. Ker pa na naših koncertih poleg znanih pesmi radi izvajamo tudi manj znane ali širši javnosti povsem neznane, na podoben način izbiramo tudi ljudske pesmi, za katere komajda vemo, da obstajajo, saj jih skoraj nihče več ne izvaja. Za takimi Jasna pobrska tudi po arhivih in knjigah.

Ne izvajate pa zgolj ljudskih pesmi. Kaj je še na vašem raznolikem repertoarju? Kdo o tem odloča?
Ljudska glasba predstavlja le del našega repertoarja. Izvajamo zelo širok nabor glasbenih slogov – od popa, jazza in rocka, slovenskih popevk pa vse do priredb elektronske glasbe. Pesmi za repertoar običajno izbiramo tako, da nekdo predlaga skladbo. Najpogosteje je to umetniška vodja, ki večino pesmi tudi aranžira, seveda pa predloge za bogatenje repertoarja prispevajo tudi drugi člani skupine. Želimo si, da je naš repertoar čim bolj raznolik in da poslušalcem ne ponuja zgolj zabave, temveč tudi glasbeni užitek in vsebino, ki nagovori nekoliko zahtevnejšega poslušalca.
Letos ste kot vokalna skupina obeležili 20-letnico delovanja. Kaj vse se je v tem času spremenilo, kdo je trenutno del vokalne skupine in kam pelje vaša pot naprej?
Dvajsetletnico delovanja smo 18. oktobra obeležili z razprodanim koncertom v Ljubljani. Na koncertu se je predstavilo kar 18 od skupno 25 članov, ki so se skozi leta zvrstili v Jazzvi. V teh dvajsetih letih se je postopoma zarisovala predvsem naša glasbena identiteta. Rekla bi, da je naša glasbena podoba vedno odvisna tudi od konkretne zasedbe. Vsaka nova generacija članov v skupino prinese nekaj svojega in jo na svoj način oblikuje. Zato bomo še videli, v katero smer nas bo peljala najnovejša zasedba in kaj bomo z njo ustvarjali v prihodnje. Želimo si, da bi v prihodnosti našli prostor tudi za ustvarjanje lastne avtorske glasbe. Trenutno zasedbo sestavljamo: Andrej Perdih, Sašo Vrabič, Bojan Bratuž, Katja Stariha, Ursula Luthar Matoz in Jasna Žitnik Remic.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.