20. MareziJazz z dobrodelno noto in nastopom grammyjevih nagrajencev

Obala je bila minuli teden v znamenju jazz in bigbandovske glasbe. Začelo se je z organizacijo poletne jazz šole Zgrabi zvok, ki se je je pod mentorstvom saksofonista Gregorja Zvera, pozavnista Jakoba Lebana, trobentača Jana Lovšina, tolkalista in bobnarja Davida Nika Lipovca, basista Simona Lanzija, pianista Blaža Pahorja, kitarista Leonarda Medice Gregoriča, učiteljice petja Patricije Škof in vodje big banda ter učitelja teoretičnih predmetov Sandija Štora udeležilo 30 nadobudnih glasbenikov.

"Tako kot pri MareziJazzu smo tudi pri poletni šoli sledili ideji povezovanja med glasbeniki, obenem pa si želimo spodbujati medsebojni prenos znanja in izpopolnjevanje glasbenikov, s čimer lahko samo še dodatno pripomoremo k razvoju jazz in bigband glasbe. Razni jazz seminarji sicer obstajajo tudi po Sloveniji, vendar večinoma zahtevajo že določeno raven predznanja, Zgrabi Zvok pa je zasnovan ravno tako, da je primeren tudi za čiste začetnike, ki se šele podajajo v svet glasbe in pri nas dobijo ustrezno podporo. Ker pa gre za neposredno povezavo z MareziJazzom, je velik del poletne šole namenjen tudi igranju v big bandu, s čimer tudi udeleženci pridobivajo nova znanja, ki jih nato prenašajo v svoje igranje v domačih big bandih, v katerih ustvarjajo med letom," so nam povedali organizatorji.

Poletno šolo so zaključili z nastopom na jubilejnem MareziJazzu, kjer so odprli festival, oder pa so v naslednjih treh dneh zavzeli big bandi iz Slovenije in tujine, med katerimi so bili Bend-it! Orchestra, En Big Band, 3 Big Band Orchestra, Robert Vatovec Big Band, Jazz Hiccups, Jazz Punt Big Band, Big Band Cerknica, Big Band Grosuplje, Big Band du Conservatoire de Fribourg, Koroški Big Band, Big Band NOVA, Big Band Krško in EuroCubans.

Tokrat je festival potekal v treh večerih in ne dveh, kakor prejšnja leta, zato je bilo še več nastopajočih, med njimi so prvič gostili svetovno znane in z grammyjem nagrajene glasbenike, ki so nastopili z zasedbo EuroCubans. "Pomembna novost je tudi, da je bil festival tokrat dobrodelen. Posvetili smo ga Mateji Filipič, organizatorki festivala, ki je pred manj kot letom dni umrla zaradi trojno negativnega raka dojke – in prav za raziskovanje te bolezni ter promocijo zdravja žensk bodo šla zbrana sredstva," so nam povedali organizatorji.

"Najprej smo ponosni na to, da je MareziJazz že 20 let neprekinjeno organiziran popolnoma od prostovoljcev – kolikor vemo, gre za največji tak prostovoljsko organiziran kulturni dogodek pri nas, kar pove veliko o našem angažmaju in vztrajnosti. Ponosni smo, da vseh 20 let uspemo ohranjati brezplačen vstop, saj s tem jazzovsko in bigbandovsko glasbo približujemo publiki, ki bi za enako kakovost vsebin morala oditi vsaj do prestolnice. Ponosni smo, da zasedbam omogočamo izmenjavo znanj in jih spodbujamo k skladanju avtorske glasbe, s čimer širimo korpus slovenskih jazz-orkestralnih del. Ponosni smo, da lahko v Istro pripeljemo svetovno znane glasbenike in na ta način pomagamo decentralizirati slovensko jazz sceno - ni treba, da je čisto vse v Ljubljani. In seveda smo ponosni, da organiziramo še edini bigbandovski festival v Sloveniji, največji v Evropi in tretji največji na svetu - prekašata nas le Cape Town (Južnoafriška republika) in Christchurch (Nova Zelandija)," nam je o jubilejni ediciji povedal Andrej Filipič in dodal: "Veliko več težav kot s pritegovanjem zasedb imamo z njihovim zavračanjem, saj se jih prijavi preveč. Še posebej pogosto moramo zaradi finančnih vidikov zavračati tuje zasedbe, ki si želijo nastopa pri nas. Če bi imeli dovolj sredstev, bi naslednji dve ediciji festivala lahko popolnoma napolnili s tujimi big bandi, vendar je kultura pri nas tako finančno podhranjena, da največkrat lahko povabimo zgolj dve tuji zasedbi."

Obiskovalci festivala pa ne uživajo le ob dobri glasbi, temveč tudi na idilični lokaciji in s posebnim sloganom 'Kozarec dobre glasbe', kot pravijo, pa je bila izbira lokacije povsem naključna: "Festival se je pred 20 leti začel tako, da so si mladi glasbeniki big banda iz Marezig želeli povezav in izmenjave znanja z ostalimi slovenskimi big bandi. Enaka ideja bi lahko vzniknila kjerkoli. Marezige pred 20 leti niso bile tako turistična destinacija, kot so danes, ko se vsak centimeter vasi poskuša skomercializirati in komodificirati. Enkrat letno se je tam zgodil praznik refoška, spomenik prvemu uporu fašizmu na svetu pa je na žalost veliko manj obiskan, kot so sedanje turistične atrakcije. Ravno zaradi novoprinesene turističnosti in komercializacije je, organizacijsko gledano, marsikatera stvar težja, kot če bi bili na neki drugi lokaciji."

"Seveda pa skušamo iz tega naključja potegniti najboljše. Slogan 'Kozarec dobre glasbe' izvira iz tega, da so Marezige pomembne v istrskem vinorodnem okolišu. Festival smo v času pandemije uspešno prestavili na razgledno točko v Marezigah, saj je bil pred tem za zadružnim domom, za odrom se razteza pogled na koprski zaliv – od takrat ne vabimo le na 'Kozarec dobre glasbe', pač pa tudi na 'Oder z najlepšim razgledom'. Ta sprememba lokacije ni prispevala le k prijetnejšemu vzdušju na festivalu, temveč nam je omogočila več prostora, kjer v povezavi z lokalnimi pridelovalci zagotavljamo ponudbo tradicionalnih jedi in pijač, pa tudi več prostora za obiskovalce, tako za sedišča kot stojišča. Kljub enkratni in atraktivni lokaciji pa opažamo, da je vedno manj takih, ki pridejo zaradi razgleda in vedno več takih, ki pridejo zaradi vrhunske glasbe – kar jemljemo kot pohvalo in potrditev, da smo na pravi poti," še dodajajo organizatorji, ki so si z dodatnim dnem festivala zagotovili tudi večji obisk.

"V preteklosti so festival obiskovali skoraj izključno domačini, kar pa se je v zadnjih 5 do 10 letih začelo spreminjati – opažali smo vedno več tujih in slovenskih turistov. Bližamo se točki, ko bo kmalu le še polovica obiskovalcev iz slovenske Istre. Zanimivo je, da je festival, ki skuša vrhunsko kulturo ponujati lokalni skupnosti, kljub vsemu tako privlačen tudi za obiskovalce od drugod, kjer je sorodnih vsebin na voljo veliko več kot v slovenski Istri. Kot vse ostale prireditve smo tudi mi po pandemiji občutili nekolikšen upad obiska, lani pa smo se vrnili na predkoronske številke – ocenjujemo, da nas je v obeh večerih skupno obiskalo okoli 2000 ljudi," nam je še povedal Filipič.