40 let Bajagove kariere: Da bi vsi živeli 100 let!

Slabi vremenski napovedi navkljub se je več kot tri tisoč oboževalcev zasedbe Bajaga & Instruktori odločilo, da pride v ljubljanske Križanke, kjer je bil tokrat praznik ob njihovi 40-letnici kariere, ki je hkrati tudi obletnica izdaje njihovega prvenca Pozitivna geografija iz leta 1984.

Še kakšne dobre pol ure pred pričetkom koncerta je bil zanimiv pogled na večinoma prazno notranjost Plečnikove mojstrovine, ko se je občinstvo, bolj ali manj mokro od dežja, počasi začelo kopičiti. Slovenci očitno (še vedno) večinoma prihajajo na koncerte, velike ali manjše, v zadnje pol ure, kar ni nujno plus, po drugi strani pa so tokrat ljudem pustili, da zaradi dežja v Križanke lahko prinesejo dežnike.

"Hvala, ker ste prišli in ste že 40 let z nami," je po po akademski zamudi nekaj čez 21. uro po uvodni pesmi Grad, željno občinstvo pozdravil Momčilo, za katerega se je zdelo, da ima kar malo treme. Ko so preko skladb Zmaj od noćaja ter hita Sa druge strane jastuka dodobra zagrizli v nedeljski večer, pa se je pokazalo, kako "inštruktorsko" dobro funkcionira celotna zasedba na odru. "On je bil na začetku leta star 64, jaz pa 66, poznava se že 40 let in sva še vedno tu," je naznanil kitarist Žika Milenković, Bajagova desna roka, ter požel gromek aplavz, kasneje pa se je izkazal za enega bolj razigranih članov zasedbe.

Seveda koncert ni minil brez hitov Berlin, ljubezenske Poljubi me, hudomušne Tekila gerila ali Godine prolaze, pri kateri so izdatno pomagali tudi glasovi iz občinstva. "Kot ste najbrž slišali, nas je nedavno zapustil Bora Đorđević, ki smo ga k počitku položili v Čačku, kjer smo bili na pogrebu. Zadnja leta je živel pri vas v Ljubljani, zato vam hvala, da ste pazili nanj," je pesem Riblje čorbe Kad hodaš napovedal pevec, ki je menda med vožnjo s pogreba doživel celo manjšo prometno nesrečo. Navkljub žvižgu ali dvema, je pesem naletela na zelo topel odziv.

Sledile so uspešnice Na vrhovima prstiju, Žika je zapel svojo himno Život je nekaj siv, nekaj žut, Slovencem so na dušo popihali s pesmijo v slovenščini Slovenačka reč, ki ji je sledila Vesela pesma, Bajaga pa je pridal še Dvadeseti vek, vzorec katere je Klemen Klemen vzel za svojo rap pesem Baraba.

Zadnja tretjina koncerta je nato vsebovala same težko kategorne uspešnice kot so Muzika na struju, Verujem - ne verujem, Plavi safir, Ti se ljubiš (na tako dobar način), pred pesmijo Moji drugovi pa je Žika vsem zaželel, da bi "bili živi in zdravi 100 let!". Pri ljubezenski uspavanki Zažmuri so idilično zagorele lučke na mobilnikih, po dobrih dveh urah programa pa so izvedli še skladbo Tišina, ki je bila tudi za uradni zaključek večera.

A navdušeni avditorij je zahteval več in kmalu sta na oder vnovič prišla Bajaga in klaviaturist Aleksandar Lokner ter izvedla Od kad tebe volim. Sledila je še njegova kultna Tamara ter za sam konec še Samo nam je ljubav potrebna z albuma Jahači magle iz leta 1986, prelili pa so jo v beatlovsko All You Need is Love, da se je nastop zaključil z družnim prepevanjem ljubezenske himne.

Pogrešili smo vsaj tri pesmi, ki bi se na tak večer še spodobile, saj smo poleg 220 u voltima, ostali tudi brez mega uspešnic Ruski voz ter 442 do Beograda. A večer je bil, nalivu zunaj navkljub, po skoraj dveh urah in pol sloge in pozitivnih vibracij, praktično popoln. Saj je vse povedal nasmejani obraz Bajage med kitarskimi solzami, uživali pa so celo varnostniki, saj je tisti, ki je med njimi deloval najbolj "zlovešče", najbolj zavzeto prepeval pesmi zasedbe, za katero se ni za bati, da ne bo zdržala in obeležila tudi abrahama.