40 let, ko se je z Lennonovo smrtjo ustavil čas

Kako tragična, skoraj perverzna je zadnja fotografija Johna Lennona, ki jo je samo nekaj ur pred njegovo smrtjo posnel amaterski fotograf Paul Goresh, na kateri Lennon podpisuje ploščo svojemu krvniku Marku Davidu Chapmanu, ki se nasmiha, je težko opisati. Ob 22.50 8. decembra leta 1980 je bil John Lennon mrtev, saj je padel pod štirimi kroglami iz Chapmanove pištole. Ta je prišel s Havajev in tri dni postopal pred newyorško stavbo Dakota, ki je bila dom Johna, Yoko Ono in njunega sina Seana.

Tako kot je ta fotografija ustavila trenutek, je novica o Lennonovi smrti ustavila čas in človeštvu nastavila ogledalo. Ogledalo nesmiselnega nasilja, nerazumnega dejanja nekoga, čigar pravih razlogov um normalnega človeka ni zmožen doumeti, kaj šele razumeti ali najti kakršno koli racionalno razlago. A dosegel je dvoje nepojmljivih stvari: naredil je nepopravljivo škodo svetu, ko je ubil človeka, ki ga je (menda) oboževal in tako svoje ime za vedno povezal z Lennonom.

Lennon je v New Yorku našel svoj mir, čeprav ga je njegov politično-družbeni aktivizem pripeljal v dosjeje FBI, ker je imel tak vpliv na mladino, da je bil predsednik Richard Nixon prepričan, da mu ne sme podeliti zelene karte, da bi lahko zaživel kot naturalizirani Američan. Kar dolgo časa se je namreč moral boriti, da so mu dovolili imeti stalno prebivališče v ZDA. Album Double Fantasy je bil o dialogu med moškim in žensko, njim in Yoko, ki sta prišla v srednja leta. Končal ga je tik pred smrtjo.

Znano je, da je bil Lennon pred smrtjo, konec leta 1980, spet v prijateljskih odnosih s Paulom McCartneyjem, Georgeem Harrisonom in Ringom Starrom, saj so se v štirih letih pred njegovo smrtjo nekajkrat dobili. S Paulom se je nazadnje videl 25. aprila leta 1976. Dan pred tem je televizijski producent Lorne Michaels Beatlom ponudil tri tisočake, da bi nastopili v oddaji Saturday Night Live, John in Paul pa sta bila takrat v stavbi Dakota, kar ni bilo daleč od Rockefeller Plaze, kjer so snemali oddajo. Naslednji dan se nista mogla najti, ker je bil John zaposlen, Paul pa mu je menda zameril, ker mu je Lennon rekel, naj ga prej pokliče, ker se je ves čas ukvarjal z otrokom. A John je v zadnjem intervjuju povedal, da mu je Paul kot brat, da se lahko zanese nanj, da bi drug za drugega naredila vse, čeprav imata občasno vzpone in padce.

Čeprav se pozneje nista več videla, sta se velikokrat slišala po telefonu, kar so bili prijetni in zanimivi pogovori, je McCartney priznal v intervjujih po Johnovi smrti. Nekaj mesecev po njegovi smrti je Paul pozval k sodelovanju legendarnega Carla Perkinsa, za pesem Get it, ko je snemal album Tug of War. Carl je nato napisal pesem My old friend, Paula pa je najbolj ganil verz "pomisli name sem in tja, prijatelj stari" (Think about me every now and then, old friend), kar naj bi bile tudi zadnje besede, ki mu jih je John kdaj koli rekel.

Harrison je leta 1990 povedal, da sta se z Johnom zadnjič videla dve leti pred njegovo smrtjo. "Videla sva se v New Yorku v njegovem stanovanju v Dakoti. Bil je prijazen, tekal je naokoli in pripravljal večerjo," je dejal George. Presenetilo ga je tudi, da je imel John po stanovanju polno kaset indijske glasbe, česar prej ni odobraval, ko je George preostalim trem predstavil eksotične indijske zvoke. Harrison je sicer dejal, da se njegovo življenje ni kaj prida spremenilo po Lennonovi smrti, a da se mu je zdelo, da se bosta srečala v naslednjem življenju. "Dolgo ga nisem videl, vsaj dve leti, občasno sem mu poslal razglednico, mu dal vedeti, da sem tam zanj. Verjamem, da gre življenje naprej, zato nisem žalosten. Žalosti me, da ne morem več igrati z njim kitare, a to sem prej počel dolgo časa. Zato upam, da se nekje še srečava," je takrat povedal George.
 

Samo dobre tri tedne pred smrtjo pa se je John srečal z Ringom, in sicer 15. novembra 1980, ko sta z ženo Barbaro obiskala New York. "Stanovala sva v hotelu Plaza, nekaj časa se nismo videli. Z Yoko je prišel za kakšno uro, nato pa sta ostala pet ur. Sploh ni bilo pomembno, da se prej eno leto nismo videli, vedno je bilo lepo, sploh tokrat, vsaj zame," je izjavil Ringo. 

Lennon je bil zadovoljen, ker je nedavno izdal album Double Fantasy, Ringu pa je dostavil tudi trakove, saj sta se dogovarjala, da bi januarja odšla v studio. "Potem pa se je pojavil ta bedak. Za to ni razumevanja. Lahko razmišljaš o tem, a povem vam, tega ne moreš razumeti. Svet je izgubil čudovitega človeka," je o Johnu in njegovem krvniku povedal Starr.

Komur se ob poslušanju Lennonove glasbe in zavedanju, kaj je človek, kakršen je bil on, dal svetu, ne stoži po tem, kaj vse bi, če bi še živel, lahko posnel in obogatil naša življenja, se mu najbrž nikoli ni posvetil, kot bi se mu moral. Čeprav poznamo tudi govorice, da je bil zasebno tečen človek in slab oče, sploh če vprašate njegovo prvo ženo Cynthio. Kot tudi dejstvo, da od njega ni imel prav veliko njun sin Julian, saj je imel na neki način rajši drugega sina Seana. Tega je imel z Yoko, a njegov talent, vizionarstvo in prošnja po miru so tiste vrline, tudi pod vplivom Yoko, ki so univerzalne in še danes odmevajo po vsem svetu.

Možnosti, da bi Mark David Chapman prišel iz zapora, dokler je živa Yoko Ono, zagotovo ni, tudi Sean se kasneje zagotovo ne bo strinjal ali prenesel, da bi se morilec njegovega očeta prosto sprehajal po svetu. Kar je brez dvoma prav ali pa instantna karma, o kateri je leta prej pel prav Lennon. Vsi, ki doslej nismo izkoristili priložnosti, pa bomo še naprej sanjali, da bi nekoč obiskali muzej Beatlov v Liverpoolu, studio Abbey Road ali pa newyorški Centralni park, kjer je sloviti kamniti mozaik v njegovo čast.

Če parafraziramo Lennona, lahko rečemo, da nikar ne dovolite, da se vam življenje zgodi medtem, ko delate druge načrte. Čeprav se je svetu štirideset let po Lennonovi smrti zgodilo ravno to, da večina ljudi sanja in razmišlja o stvareh, ki bi jih počela, pa jih ne sme, vmes pa se, kakopak, dogaja naše življenje. Takšno ali drugačno.