40 Marshallov za 40 let kariere kitarskega heroja

Yngwie Johan Malmsteen je na Švedskem rojeni kitarski heroj, ki bo konec junija obrnil že 63 pomladi. Kot najstnik je padel pod vpliv klasičnih avtorjev kot so Paganini, Vivaldi in Bach, za katere je dejal, da so vplivala nanj bolj kot rokerji tipa Deep Purple ali Jimi Hendrix. Že v svojih dvajsetih je deloval v zasedbah kot sta Steeler in Alcatrazz, čeprav je že leta 1984 izdal samostojni prvenec Rising Force, ki naj bi bil stranski instrumentalni projekt ob Alcatrazzu, a je na njem zapel portoriški pevec Jeff Scott Soto, ki je dobri dve desetletji kasneje sodeloval tudi z Journey.

Veliko dvorano zagrebške Tvornice kulture so tako napolnili rokerji, metalci in vsi, ki se navdušujejo nad kitarskimi virtuozi, med katerimi je največji kralj nedvomno prav Malmsteen, ki je doslej izdal 22 studijskih albumov in ima preko 40 let trajajočo kariero. S tem statusom si najbrž lahko tudi privošči, da na "merchu" prodaja podpisane vinilne plošče med 120 in 220 evri.

Prvak neoklasičnega sloga hard rocka in heavy metala je tako v trenutku, ko je stopil na oder, dobesedno "zažgal", saj je oder zažarel v rumeno-oranžno-rdečih odtenkih, ki odražajo edinstveno vizualno estetiko njegovih živih nastopov. Napolnjena dvorana pa je takoj začutila tako divjost rocka kot tudi eleganco in natančnost klasične glasbe.

Malmsteenove skladbe so hkrati mogočne in prefinjene, obenem pa zaznamovane z žgočo hitrostjo. Koncert je pričel z Rising Force s svojega istoimenskega prvenca, nato se sprehodil preko Into Valhalla / Baroque & Roll, Parabellum ter priredbo Bachove Badinerie ter Paganinijevega Violinskega koncerta št. 4. Seveda ni pozabil na klasične rokerske oboževalce, ko je Far Beyond the Sun prelil v solažo Briana Maya (Queen), ki jo izvede v Bohemian Rhapsody, na veselje večine pa postregel tudi s svojo različico Smoke on the Water zasedbe Deep Purple.

Yngwie je bil prvi kitarist v zgodovini, ki so mu leta 1988 naredili signaturno kitaro Fender Stratocaster, šele kasneje so to čast podelili tudi drugim legendam. Leta 2006 so se mu posvetili tudi v uspešni seriji videoiger Guitar Hero II, kot enemu največjih pionirjev, tehničnih mojstrov in kitarskega "shreddinga".

Da takemu mojstru pritiče okoli 40 kosov (delujočih) ojačevalcev Marshall v ozadju odra sploh ni treba posebej omenjati, njegov šov je dobesedno ognjen, pomagajo mu še klaviaturist, basist in bobnar, vse, kar je potreboval, pa so bili, poleg virtuoznih kitarskih vložkov, proti koncu je posegel tudi po akustični, občasni "izbruhi" dimnih efektov, ki jih je elegantno vkmoponiral v svoj impresivni nastop.

Orkestralni del njegovih pesmi je bil sicer nasnet, a kot izvajalec v živo Yngwie ostaja neprekosljivi maestro, kateremu "godala pojejo s strastjo simfonije in ognjem nevihte", je zapisal na svoji spletni strani. Po akustični solaži je koncert zaključil z uspešnicama Black Star in I'll See The Light Tonight.

Njegovo ime je vklesano v panteon kitarskih bogov, ne zgolj zaradi neprekosljive tehnike, temveč tudi zaradi načina, kako sliši, čuti in časti svoj instrument. Nastopi pričujoče turneje so tako več kot le koncerti, saj gre za poklon več kot štirim desetletjem nenehnih inovacij, virtuoznosti in glasbene zapuščine. Eden največjih kitaristov vseh časov je tako dal vedeti, zakaj ostaja v samem vrhu, njegova tehnična dovršenost pa še naprej ostaja merilo za številne generacije, tako glasbenikov kot oboževalcev.