Alex Mladenov: Booker glasbenemu izvajalcu prihrani veliko časa in stresa

Booker skrbi za koncertni del izvajalca. Njegovo delo je iskanje nastopov, komunikacija z organizatorji, usklajevanje terminov, pogajanja o pogojih nastopa, logistika in dolgoročno načrtovanje koncertne aktivnosti.

Sam sem se s tem prvič srečal povsem spontano – kot glasbenik. Ko veliko nastopaš, takoj opaziš, da za dobro izvedenim koncertom stoji ogromno organizacije, telefonskih klicev, usklajevanj in odnosov z ljudmi. Začel sem z opravljanjem delovnih nalog bookerja pri glasbenih skupinah, s katerimi sem igral, kasneje pa je to preraslo v profesionalno delo bookerja in glasbenega menedžerja tudi za druge izvajalce.

Glasbenik je umetnik, ki ustvarja glasbo. Svojo energijo vlaga v ustvarjanje, vaje, nastope in stik z občinstvom. Umetniki so velikokrat nespretni ali neprimerni za izvajanje nalog bookerja.

Booker izvajalcu prihrani veliko časa in stresa, saj ima znanje in pregled nad glasbenim dogajanjem v Sloveniji. Ključne kompetence agenta za rezervacije so: poznavanje in ustvarjanje stikov z organizatorji dogodkov, razumevanje povpraševanja in ponudbe na glasbeni sceni ter grajenje vizije posameznega izvajalca. Veliko časa namenim komunikaciji z organizatorji, spremljanju trga, usklajevanju terminov in jasnim ter profesionalnim dogovorom. Dober booker mora razmišljati nekaj korakov vnaprej.

Z veseljem. Najprej želim spoznati, kdo je izvajalec, kakšno glasbo ustvarja, kakšno občinstvo želi nagovarjati in kako mu pomagati, da čim hitreje in čim lažje doseže svoje cilje. Glede na oceno pripravim načrt, ki vsebuje informacije, kateri tipi dogodkov so zanj primerni, v katerih regijah ima največ potenciala, kako pogosto naj nastopa in kako naj gradi prepoznavnost.

Najbolj pomembni so odnosi in zaupanje. Izkušnje in poznanstva omogočijo prepoznavanje dobrih priložnosti, uvid možnih zapletov in določitev vrednosti glasbene storitve. V glasbeni industriji je poleg kakovosti zelo pomembno dobro ime in ugled glasbenega izvajalca.

Sodelujem z različnimi uveljavljenimi slovenskimi izvajalci kot tudi z mlajšimi ustvarjalci – bodočimi zvezdami. Večina sodelovanj je nastala zelo spontano skozi dolgoletno udejstvovanje na glasbeni sceni. Trenutno ekskluzivno zastopam glasbene izvajalce: MRFY, Masayah, Kingston in Slavko Ivančić. Pri zadnjih dveh igram bas kitaro in pojem spremljevalne vokale. Sodelujem pa tudi z vsemi ostalimi aktivnimi glasbenimi izvajalci na slovenski sceni. Uspeh je v povezovanju.

Največji izziv je usklajevanje pričakovanj vseh vpletenih – izvajalcev, organizatorjev, tehnične ekipe in občinstva. Velikokrat se stvari spreminjajo v zadnjem trenutku: odpovedi dogodkov, vremenske razmere, logistične težave ali tehnične omejitve.

Seveda sem imel tudi slabe izkušnje. Vsak, ki dela veliko koncertov, se je že srečal z neizpolnjenimi dogovori, zamudami pri plačilih ali neprofesionalno organizacijo.

Vsako delovno področje zahteva svoje znanje, udejstvovanje in sposobnosti. Nemogoče je pričakovati, da se umetnik spopade s tehničnim izzivom na enak način kot oseba z bolj izkustvenim delovanjem. Vse tri funkcije se sicer prepletajo, vendar zahtevajo različna znanja, kontakte in način razmišljanja.

Ekipa v ozadju je izjemno pomembna, saj so tehniki, organizacija, booking, management, promocija in logistika temelj vsakega resnega koncerta. Za izvedbo odličnega koncerta je zaslužen tako glasbeni izvajalec na odru kot ekipa za njim.

Tudi v tujini vsi našteti akterji ne delujejo zgolj v sklopu založb, saj založbe ne izpolnjujejo vseh pričakovanj, ki bi si jih glasbeni izvajalec želel. Je pa res, da zaradi velikosti glasbenega trga v tujini založbe delujejo bolje kot pri nas.

Slovenija je majhna, posledično je tudi slovenska glasbena scena manjša, pa vendar menim, da bi več pozornosti slovenski glasbi doprineslo k prepoznavnosti na širšem tržišču in s tem tudi k bolj donosni industriji po zgledu naših južnih sosedov (Hrvaška). Mačehovski pristop do domače glasbene scene, ki jo že na radijskih postajah določamo s kvotami poslušanosti in se ji skoraj izogibamo v televizijskih oddajah, dolgoročno ne more prinesti prepoznavnosti, večjega obsega in finančnega donosa. Posledično ni potrebe po založbah, zmanjšane so možnosti jasne razdelitve delovnih nalog med več ljudi in tudi primerno plačilo je večkrat predmet razprave.