Alison Wonderland ostaja vkopana med plesno grobostjo in ambientom

Vse stvari so načelo surovo udarne, energične, za nameček pa slogovno predvidljivo razdrobljene. Poštena EDM patrija, ki jo na četrtem albumu ponuja nekoč nadobudna avstralska čelistka Alison Wonderland le redko presega prag komaj okusnega belgijskega techna. Medtem ko je rušilni tech-house produkcijsko zmerno obdarjen s klasičnim severno-everopskim osciliranjem ostaja osnovna pripovedna linija. Vsaj v prvem delu odkrivanja sveta duhov Alison Wonderland je tako. Izjema je prijetnejša singlična postavka Iwannaliveinadream. Komad Heaven zaključi prvi plesni okop. Semi-house zmeda, kot bi lahko ocenil komad Call Me (R U Alone?), zaznavno upočasni dinamiko celote. In to z dobrim namenom. Kajti že naslednja popevka Lost & Found izveni kot dobro premišljen in lepo navdahnjen spoj med afrobeatom in tistim dragocenim ostankom EDM-ovske senzibilnosti. Everything Comes In Waves in Pshycho sta elektronski mučilnici, pač. In ob teh dveh songih se večina lahko vpraša, čemu služita. Razen temu, da trezna glava povsem logično enostavno odstropi od poslušanja. Ampak. Sirens nas prepriča, da bi bilo stiskanje tipe "stop" prenagljeno, saj je se Alison Wonderland naenkrat oprime fine 2-stepovske ambientalne vibracije. V ljubko zamegljenem drum'n'bass ključu je urejen še komad XTC. Sledi glitchy kadenca, ki vključuje dve - spet grobi - enoti. Album nato vendarle srečno oz. prisrčno sklene ekskluzivno trance-irajoča Floating Away, nemara najboljši med novejšimi posneteki ambiciozne elektroničarke. Ghost World je prav lepo novoletno EDM voščilo.