Ambiciozen kruz Cruza Beckhama

Nekaj kot John Lennon, a svetlobna leta od točke, ko bi nov song Cruza Beckhama lahko označili za posebnega ali za posebej privlačnega, kaj šele vpadljivega. Verzi ostajajo naivni, v resnici pa so kr-neki. Na posluh še ena bleda kopija Arctric Monkeys, delno tudi obeh Gallagherjev oziroma njunih Oasis, po izgledu pa prav njih. Sploh ob zavedanju, da parazitska pošast imenovana "sin slavnih strašev" pevcu in avtorju Beckhamu preži nenehno. Ob tem se je Cruz odlično znašel. Uvod v video (namišljen) handicap večkratno potrdi, najprej s tem, da naj kak bolj kunšten spot The Breakers in njihovega frontmana sponzorira nesramno bogata nekdanja sedmica ManUniteda. In to kljub temu, da se Cruz pohvali z razprodanostjo dvoran, kjer nastopa. Povsem očitno se z nadobudnim menedžerjem nikakor ne strinja tudi okrog predloga, naj avtor(ji) For You Love zremiksajo do nečesa elektronskega. Recimo-da dovolj lucino in zato za milimeter nad povprečjem.

O izjemni veščini pripovedovanja koherentnih fabul v rimah slavnega ameriškega raperja J.Colea nikoli ni bilo dilem. In jih tudi ne bo. Sploh ob upoštevanju raperjevega namiga, da je njegov šesti album The Fall Off njegov prav zadnji, poslovilni. Zato je Cole zklenil, da na dvojem delu dvojno sreflektira preživeto in doživeto. Ravno v tem napevu se načeloma tretji največji raper zadnjega desetletja in nekaj podviza celo čez rob, kar pomeni, da njegove manifestacije segajo tudi v čas, ko njegovo duše ne bo več utelešal lik, ki ga spremljamo v odlično zasnovanem in zmontiranem videu. Coleov nov, tj. zadnji problem je v tem, da je njegova muzika, konkretno, da so organski beat oziroma te kitar-ic-e v ozadju že pošteno passé.

Zelo poslušljivo, najbrž zato, ker je tako zelo nepretenciozno. Rikas so sicer soliden, če ne kar malce sramežljiv pop bend iz Sttutgarta, ki deluje več kot desetletje. Vse lepo in cute. Ne gre pa pozabiti, da je Last Train to London priredba. Delo sijajnega angleškega avtorja in pevca Jeffa Lynna ter njegovih ELO (Electric Light Orchestra) je bilo premierno objavljeno na albumu Discovery, osmem zasedbe ELO, leta 1979. Ikonski ELO so, mimogrede, ravno lani dokončno prenehali delovati in nastopati. Celoten opus ELO je pričujočemu komotnemu zibanju ob mehkem soul-popu zibanju skupine Rikas zelo blizu.