Andrej Šifrer: nekateri pomlajeni za 40 let, drugi pa večno mladi

Na koncert Andreja Šifrerja v Gallusovi dvorani so se pripeljali celo iz daljne Argentine, kar priča o njegovi priljubljenosti, prav tako so prišli privrženci z različnih koncev Slovenije. Čeprav je imel Andrej manjše koncerte že po drugih krajih in jih bo še imel, je za ljubljanskega pripravil posebej bogat in razgiban program s kopico gostov in presenečenj. 

Že nekaj minut po 20. uri je glas Jureta Longyke oznanil, naj obiskovalci izklopijo mobilne telefone, kajti "bleščalo se bo". In zares se je zableščalo, ko je na oder stopil 1,90 metra visok "lipicanec" Andrej Šifrer v srebrno-svetlikajočem se suknjiču. "Matr' 'mate srečo, nocoj vas bomo pomladili za 40 let. Nekatere," so bile njegove prve besede. Po zahvalah vsem, ki so omogočili koncert, in sponzorjem, pozdravil pa je tudi nekaj oboževalcev, ki so prišli iz daljne Argentine in so se takoj odzvali s skandiranjem "ole, ole, ole, Andrej, Andrej".

Šifrer je koncert začel v družbi svojega prijatelja in sodelavca iz Velike Britanije Dava Cooka, s katerim je naredil prve posnetke in posnel prve tri plošče, izvedla sta venček ob akustični kitari, Zoboblues in Stoj, Marija, nato se jima je pridružil še violinist Bill Thorpe, prav tako sodelavec na prvih albumih. Družno so izvedli pesmi Lepi ljudje in, za današnje čase, politično precej nekorektne Debeluhe, tudi zato, ker ima Bill v tej pesmi zelo dober violinski solo, je o odločitvi za uvrstitev na repertoar razložil Andrej. Svojo povezanost z Davom sta ponazorila tako, da sta imena nadela na dvojni črn suknjič, ki sta ga imela vsak na eni rami, ko sta se obrnila, pa je na zadnji strani pisalo 40 let. Nekaj, kar se lahko spomnita samo dobra prijatelja.

"Moj oče me je imel neizmerno rad, a moje petje je bilo po njegovem mnenju jamr', čeprav se je meni zdelo, da to ni nujno mnenje vseh," je napovedal pesem Oče, pri kateri se jim je na odru pridružil harmonikar Martin Žvelc, na koncu se je pesem prelila v skladbo Bil sem mlad, ki so jo tokrat še nekoliko razširili.

"Včasih sem moral spiti liter vina, da sem imel nekoliko omotičen občutek, danes pa za enak efekt samo na hitro vstanem," se je pošalil Šifrer, ko je napovedal pesem Moje miške, ki jo je zaigral kratek odlomek, nato pa oder prepustil zasedbi Manouche, ki je pesem na svojstveno hudomušni način priredila na albumu 40 let Moj žulj. Nato so bili na vrsti Domen Don Holc in Najete pištole, ki so zaigrali pesem Tvoj spomin v punkovski maniri izpred 40 let. Razlog, da je za priredbo pesmi Stoj, Marija izbral Matevža Šaleharja - Hama, je bil menda ta, da je ta všeč puncam, čeprav je Hamo priznal, da ima pred polno Gallusovo dvorano kar malce treme. Odlična izvedla z njegovo zasedbo Tribute 2 Love pa je pričala o pravilni odločitvi in dejstvu, da ima zares unikaten glas na domači glasbeni sceni.

Podobno izvrstni so bili Siddharta, ki so za ploščo izbrali in zaigrali pesem Življenje včerajšnjega časopisa, ki ima še danes zelo aktualno sporočilo, hkrati pa je pevec Tomi priznal, da si je, ko so doma dobili kasetnik, na njem neusmiljeno vrtel Šifrerjevo kaseto Ideje izpod odeje in da še danes zna večino skladb na pamet. Zanimivo je bilo slišati komentarje starejših obiskovalcev po koncertu, ko je nekdo omenil, da "so bili Siddharta najboljši, saj so najbolj po svoje in rockersko zaigrali Andrejevo pesem".

Andreju se je nato pridružil Lions Band, na oder pa je prišel Dennis Seaton iz zasedbe Musical Youth, ki je pred leti v angleščini v reggae maniri priredil njegovo pesem Father, ki je lani izšla na zgoščenki When Reggae Was King, ob boku reggae legend, kakršna je Bob Marley. 

Za nekaj premora je na sredini poskrbel stand up komik, sicer pa matematik, Uroš Kuzman, ki je "sezul nekaj kosmatih" na Andrejev račun. "Dobro me je podelal, zares je odličen, eden boljših," je po nekajminutni točki repliciral Andrej, ki je ob pomoči Lions Banda in pomožne vokalistke Simone Benko izvedel pesem Ostan pr men', nato pa je na oder prišla nekdanja tabujevka Tina Marinšek in s Šifrerjem zapela v impresivnem duetu Taki ljudje. Sledila je zgodba o natakarici Ramoni iz Dominikanske republike in izvedba pesmi, ki ji jo je pred leti posvetil Andrej, pomagal pa mu je komorni zbor Limbar pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata.

Za poslastico večera je poskrbel nacionalni simfonični orkester pod vodstvom Patrika Grebla, ko je Andrej najprej s Cookom na orglicah izvedel Zoboblues, nato pa si je Andrej vzel čas za molitev in najprej odrecitiral pesem Oče naš, ki so jo nekateri na YouTubu že krstili za novo slovensko himno. "Oče naš, če si v nebesih, pomagaj tem skreganim ljudem, da bi v njih dušah in telesih zmagala razsodnost, da s sovraštvom se ne da pomagati usodi naroda," je na dušo položil zbranemu avditoriju, nato pa so pesem izvedli še z orkestrom.

Če bi kdo nekoč rekel, da bo poslušal, kako simfoniki igrajo Vse manj je dobrih gostiln, bi se mu marsikdo morda smejal, a tokrat je bila priložnost prava in izvedba zares vrhunska, tako da je prepevala celotna Gallusova dvorana, zaigrali pa so melanholično Vonj železniških postaj, novejši Ljudje, poglejte kakšen dan in Smo, za konec pa so vsi v dvorani vstali, se objeli in s Šifrerjem odpeli ponarodelo Za prijatelje. "Pomembno je, da imaš nekoga, ki te ima rad in ga imaš ti rad nazaj," je pred teh dahnil Šifrer. 

Po debelih dveh urah in pol je bil nedvomno vrhunec, ko so se ljudje objeli in družno zarajali ob njegovi nedvomno najbolj ljudski pesmi, ki že vrsto let živi povsem svoje življenje in brez katere ne mine prav noben njegov koncert. Na oder so za konec prišli vsi nastopajoči, ki jih je bilo po Šifrerjevih besedah kar 111. "Pojdite v miru, se vidimo na 50-letnici," se je od občinstva poslovil Šifrer in tako dal slutiti, da bo na odru stal tudi pri skoraj osemdesetih, čeprav že zdaj precej uspešno lovi Rolling Stones.

Šifrer je dovolj globoko implementiran v srca in DNK Slovencev, ki bodo z njim do konca, saj je bila menda povprečna starost obiskovalcev okoli 35 let. K temu so najbrž precej pomagali tudi njegovi vnučki, a dejstvo je, da imajo Slovenci Andreja Šifrerja radi. Tisti, ki ga imajo, ga obožujejo, nekateri pa mu že od vsega začetka  govorijo, da "ni kaj prida" in da si je večino pesmi izposodil. Že res, da je nekaj pesmi prepesnil, kot so Gorska roža, Ostani z nami ali Hiti počasi, a večino od njegovih 170 pesmi je njegovih avtorskih, v njih pa je vedno, poleg všečne ljudskosti in nezgrešljivo gorenjske krvi, vedno poskušal posredovati tudi sporočila, ki krepijo duha, srce in razum. In kdor posluša njegova besedila, bo v njih našel vse to in še veliko več. Andrej, hvala lepa in še na mnoga leta!