STEVEN WILSON - Requiem For A Village
Priljubljenost albumov Stevena Wilsona, angleškega kitarista in multiinstrumentalista je osupljiva. Wilson kot še edini izpostavljeni - tudi na lestvicah - svoj vulkanski kreativni naboj ponosno hrani za progresivni rock, in to v zelo široko pomenskem spektru. Ta na novem albumu (uvrstil se je kar na 6.mesto otoške lojtre) skupaj s peščico svojih dolgoletnih studijskih in oderskih sodelavcev ne zapada v jammovsko motivirane melodične pejsaže, temveč se zelo zanimivo samoomejuje na folk vzorce ter te nato razširja v daljše ali pač krajše stukture. Ducat takih na Requiem For A Village izzveneva ne več kaleidoskopsko urejenih - kot primer na sorazmerno lahko-poslušljivi izdaji The Harmony Codex (2023) -, pač pa njihova dinamika skladno z oblikami močno niha. Tempo, aranžerski ključ skupaj z izbruhi instrumentalistične virtuoznosti poslušalcu nikakor ne namenjajo sieste. Kompozicija Wheel bežno sicer spomni na legendarne Ozric Tentacles, enako referenco ponuja večinski del naslovne teme, medtem ko Now Departing potrjuje Wilsonovo naklonjenost hard-rockovski če ne kar metalski doktrini, kakršno so utrjevali veliki kitarist-solisti še posebej popularni v devetdesetih (Joe Satriani, Steve Vai ipd.). Nasprotno je On Chapel Slope pravi mali praznik atmosferskega vzdušja (v glasbenem smislu presenetljivo izbrana celo za youtubarsko objavo). Veliko presenečenj prispevajo tudi vokalni vložki, ki jih sicer ni prav veliko. Med njimi se nekajkrat izpostavi pripovedovalski nastop igralca Davida Tennanta. Deveta solo albumska partija Stevena Wilsona v resnici zelo pristoji nepredvidljivim pozno-jesenskim temperaturnim valovom.
Ocena: 3,5






































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.