Ansambel Saša Avsenika navdušil polne Stožice

Zdaj že tradicionalni koncert Zimska pravljica je v Areni Stožice prvič zazvenel na odru takšnega obsega. "Hvala vsem, ki ste ta trenutek doživeli z nami. Tradicija živi! Zaradi vas," je dejal Sašo Avsenik. Koncert v Stožicah ni temeljil na spektaklu, temveč na glasbi. V ospredju so bili razširjena zasedba, orkester, posebej za ta večer sestavljen pevski zbor ter svetlobna in scenska postavitev. Prav slednja je bila eden opaznejših elementov večera in je pokazala, da tudi Avsenikova glasba sodi na največje odre. Program je združeval starejše Avsenikove melodije, tudi tiste manj poznane, ter novejše hite Ansambla Saša Avsenika.

Sašo Avsenik, Luka Sešek, Lucija Selak, Matic Plevel, Tommy Budin, Denis Daneu ter Aleš Jurman so ob spremljavi revialnega orkestra stopili na oder razprodanih Stožic in s posebnim nabojem zaigrali prvo pesem večera, staro Avsenikovo, Zapoj in zaigraj. Nadaljevali so s Sankaško polko in za mnoge neuradno slovensko himno Slovenija, od kod lepote tvoje. Ob skladbah Na Golici, Planica, Planica in Ena bolha za pomoč je Arena Stožice vstala, dvorana pa je pela, ploskala in vzklikala na ves glas.

Med koncertom sta se zasedbi pridružila tudi Gregor Avsenik s kitaro in Monika Avsenik. Skupaj z ansamblom so izvedli skladbo Morda pa nekoč, posvečeno Slavku Avseniku. Monika Avsenik pa je zapela še Tam, kjer murke cveto.

Sašo Avsenik je med koncertom spregovoril tudi o skladbi, ki mu iz koncertnega repertoarja pomeni največ. Izpostavil je Zvezde na nebu žare in povedal, da gre za pesem, ob kateri se prepletajo različni občutki. Od veselja in plesa do spominov in tišjih misli. Prav ta skladba ga najbolj spominja na domače božične večere, ko so ob okrašeni jelki odpirali darila. Kot je dejal, so imeli starši takrat pogosto solze v očeh, saj nikoli ne veš, kdaj se boš spet tako zbral skupaj. Dodal je, da so mu tudi tokrat ob pogledu na polno dvorano pritekle solze sreče.